Predstavniki vodovodnih odborov na območju Krajevne skupnosti (v nadaljevanju KS) Dobrova pripovedujejo, da so se vodovodni sistemi tu gradili v različnih obdobjih, gradili so jih  zasebniki v okviru komunalne ureditve novih naselij, večinoma po smernicah urejanja prostora, kasneje pa jih je gradila in posodabljala KS Dobrova z vodovodnimi odbori ter denarjem, ki se je ves čas nabiral za ta namen iz komunalnih prispevkov. Občina Dobrova - Polhov Gradec je v drugi polovici leta 1999 začela na podlagi zakona zaračunavati komunalni prispevek sama in ga namenjati gradnji infrastrukture. Poleg tega je bil leta 2010 sprejet odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Dobrova - Polhov Gradec, ki ureja način opravljanja obvezne gospodarske javne službe in med drugim navaja, da javno službo zagotavlja Občina Dobrova - Polhov Gradec oziroma izvajalec javne službe režijski obrat Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki je med drugim zadolžen za upoštevanje celotne nacionalne zakonodaje, zagotavljati obratovanje javnih vodovodov, izvajati vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju, nadzor in podobno. Odlok na podlagi določil državne uredbe v območje javnih vodovodnih omrežij, za katerega je torej, z izjemo krajev Podsmreka ter Razori (del), zadolžen režijski obrat, vključuje praktično celotno območje občine, tudi KS Dobrova. A nekateri krajani in predstavniki KS Dobrova ter okoliških vasi so drugačnega mnenja. Pravijo, da so vodovodni sistemi KS Dobrova v lasti vaščanov oz. zasebna last, saj so se gradili iz lastnih sredstev in tudi s prostovoljnim delom vaščanov. Tudi cevni razvod poteka deloma po zasebnih zemljiščih, zanj pa naj bi lastniki zemljišč ves čas upravljanja vsa soglasja podpisovali v korist upravljavca KS Dobrova, prav zaradi zaupanja, ker je KS del vaščanov. "Za vodovodne sisteme na območju Dobrove je odgovorna KS Dobrova," jasno povejo in pojasnijo, da ta preko predstavnikov vodovodnih odborov skrbi za nemoteno upravljanje z vodovodi. Poudarjajo, da gre za prostovoljno delo, ki ga izvajajo profesionalno, saj se vaščani zavedajo, da lahko z lastnim udejstvovanjem znižujejo stroške upravljanja vodovodov in imajo posledično tudi ugodnejšo vodarino oz. ostane več sredstev za vzdrževanje in razvoj. Vsi predstavniki KS Dobrova, ki upravljajo vodovode, imajo po zagotovilu predsednika KS Dobrova Marjana Pograjca ustrezno izobrazbo in pridobljen certifikat HACCP. Poudarjajo, da so v preteklosti vse napake na vodovodnih sistemih ob pomoči požrtvovalnih lokalnih izvajalcev uspeli odpraviti sami in do sedaj še niso prosili za pomoč režijskega obrata.

Zgodba o vodovodnem sistemu na območju Dobrove je tako zgolj formalno urejena, saj sprejeti odlok na papirju zadosti 4. členu uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki pravi, da občina zagotavlja javno službo za območje celotne občine. Toda realnost na območju Dobrove je drugačna. Nesoglasja se pojavijo vselej, ko na dan privre vprašanje upravljanja in s tem povezanih finančnih sredstev. Z ustanovitvijo režijskega obrata ter sprejetjem odloka, ki navaja, da se ta financira iz cene storitve ter občinskega proračuna, je torej tudi priliv v mošnjiček krajevne skupnosti skopnel. Predstavniki pravijo, da se sedaj sredstva ne vračajo več na območje, kjer so bila za to pobrana, temveč ostajajo v proračunu, in sicer za delo režijskega obrata ter sistemov, katere upravlja režijski obrat občine. Ob tem pa opozarjajo, da je KS Dobrova največja v občini, zato se s tega območja v proračun z naslova komunalnih prispevkov steče tudi največ sredstev, ki jih občina nato namenja drugim krajevnim skupnostim, ne v KS Dobrova, s čimer se ne strinjajo. "Zavedati se moramo, da smo v KS Dobrova že od približno leta 1965 imeli vgrajene vodomerne ure in smo pobirali vodarino ter s temi sredstvi vzdrževali in razvijali vodovne sisteme. Žal takšna praksa v ostalih KS ni bila, zato občina želi določena sredstva preusmeriti v druge KS, česar pa ne dovolimo in zahtevamo, da se ta sredstva namenjajo za vzdrževanje vodovodnih sistemov v KS Dobrova, " apelirajo. Vsa  vzdrževalna dela in posodabljanje vodovodnih sistemov na obravnavanem območju se sedaj izvajajo ob soglasju vodovodnih odborov, in sicer preko  KS Dobrova, in to izključno s pobrano vodarino in omrežnino, ki jo plačujejo vsi uporabniki ter imajo sklenjene pogodbe o distribuciji pitne vode s  KS Dobrova. "Pred letom 2010 so se vodovodi razširili v vsa naselja v KS Dobrova, po letu 2010 smo zgradili novo vrtino v naselju Brezje, nov vodohran nad Dobrovo, zamenjali salonitne cevi z alkaten  cevmi v obsegu cca 3 km, zamenjana je bila črpalka za črpanje  vode in uredili smo kontrolo upravljanja na daljavo, tudi povezava vodovodnega sistema Dobrova z vodovodnim sistemom Brezje je bila narejena ter ograditev zajetij in vodohranov, poleg nakupa in vgradnje naprav za zagotavljanje ustreznosti vode," našteva predsednik izvedena dela, ki jih je KS Dobrova skupaj z vodovodnimi odbori uspela narediti.

Župan Franc Setnikar je sicer že večkrat pojasnil, da je dejstvo, da so se na celotnem območju Slovenije dogajale podobne zgodbe, ljudje so z veliko prostovoljnega dela in na način, ki je bil primeren tistemu času, soustvarjali svoje življenjsko okolje tudi na področju gradnje vodovodnih sistemov. Prav tako je tudi že večkrat povedal, da se ob predaji vodovodnega območja v upravljanje režijskemu obratu za uporabnike in lastnike zemljišč ne bi ob sprejetju dogovora spremenilo nič bistvenega, lastništvo bi ostalo nespremenjeno, uredila se bi le ustrezna razmerja, ki zdaj niso povsod urejena, izvajalec oziroma upravljavec, ki bi izvajal nadzor in skrbel za ustrezno pitno vodo, pa bi postal režijski obrat, tako kot je to na območjih krajevnih skupnosti Šentjošt, Črni Vrh in Polhov Gradec, z namenom, da je na območju občine enoten upravljavec, ki bi upravljanje izvajal v skladu s predpisi, med drugim tudi tistimi, ki jih je sprejel najvišji organ občine, občinski svet. Tako torej ostaja le še dogovor o prenosu vodovodnih sistemov na Dobrovi v upravljanje Občini Dobrova - Polhov Gradec nepodpisan. Pogovori sicer ves čas potekajo in se tudi v pisni obliki hranijo, a soglasje še vedno ni doseženo.

Predstavniki KS Dobrova pojasnjujejo: "Z Občino Dobrova - Polhov Gradec že 12 let iščemo rešitve, vendar smo do sedaj bili deležni enostranskih poskusov s strani občine, kar pa za nas ni bilo sprejemljivo in smo iskali kompromise. Žal posluha za to do sedaj ni bilo in glede na vse trenutne aktivnosti nič ne kaže, da bi tudi bile. Na KS Dobrova smo soglasno potrdili predlog, da se za namen reševanja problematike z občino ustanovi skupina, ki bo z občino našla ustrezno rešitev – kompromis. Žal smo tudi ob tem poskusu naleteli na nekorekten odnos s strani župana, zato so člani delovne skupine po sestanku sveta KS Dobrova nepreklicno odstopili. Vsi so bili enotnega mnenja, da bi župan z občinsko upravo moral iskati kompromise in ne vztrajati na enostranskih odločitvah, ki žal ne bodo prinesle želenega sodelovanja. Predvsem pa morajo biti predlogi konkretni in ne tako kot do sedaj brez jasnih osnov. Župan se očitno ne zaveda, da predstavniki vodovodnih odborov in predsednik KS ne morejo nositi odgovornosti za sprejemanje odločitev, ki niso predhodno potrjene s strani lastnikov vodovodnih sistemov in uporabnikov, to je vaščanov," pravijo in kot rešitev predlagajo predstavitev konkretnega predloga s strani občine na sestankih vaških skupnosti ter pridobitev pisnih soglasij lastnikov ter uporabnikov vodovodnih sistemov, saj lahko po njihovem mnenju šele takrat občina začne upravljati vodovodne sisteme v KS Dobrova.

Najbolj pomembno je, da se vsem krajanom in hkrati uporabnikom vodovodnega sistema tudi na območju Dobrove zagotovi zdrava, kakovostna pitna voda, ki iz pipe teče vsak trenutek, očitno pa ni vseeno, kdo za to poskrbi. A ne glede na vse, je prav, da se kot urejena skupnost držimo pravil in zakonov, ki nam jih zapovedujeta država ter lokalna skupnost in so tudi za področje vodovodnih sistemov ter oblikovanja cene določena. Zato verjamemo, da bodo izvoljeni predstavniki lokalne skupnosti kaj kmalu našli skupni jezik tudi na območju Dobrove, saj gre za odločanje o temeljni človekovi pravici – pravici do vode.

Nadja Prosen Verbič