Logo MojaObčina.si

Dobrova-Polhov Gradec

JUTRI
23°C
13°C
TOR.
25°C
11°C
6990

Zlato priznanje za vloženi česnov cvet

Na letošnji državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij se je predstavila tudi Izletniška kmetija Bitenc iz Briš pri Polhovem Gradcu in za vložen česnov cvet prejela Zlato priznanje Dobrot slovenskih kmetij.

Tradicionalna slovenska kulinarična razstava Dobrote slovenskih kmetij je letos na Ptuju obeležila jubilejnih trideset let. Tudi tokrat je postregla s številnimi odličnimi kulinaričnimi dobrotami, ki jih izdelujejo pridne roke slovenskih kmetic in kmetov, z edinstvenim izdelkom – vloženim česnovim cvetom pa se je letos prvič predstavila tudi Vida Škof iz Izletniške kmetije Bitenc in zanj med izdelki konzervirane vrtnine prejela Zlato priznanje Dobrot slovenskih kmetij. S tem je prejela potrditev za kakovostni izdelek in spodbudo za nadaljnje delo v gostinstvu in turizmu.

Postrežejo doma pridelano

Na kmetiji Bitenc so se s turizmom - dopolnilno dejavnostjo na kmetiji začeli ukvarjati pred 25 leti. Živina, kokoši in zajci so bili na kmetiji ves čas, ker pa so domače izdelke želeli ponuditi skozi gostinsko dejavnost so odprli tako imenovano kmetijo odprtih vrat. Vse skozi so se trudili, da je bilo na njihovem  krožniku čim več domačih proizvodov. Vsako leto so dodali kaj novega, da je bila dodana vrednost jedi večja, kvalitetnejša, bolj zdrava. K temu vseskozi stremijo, zato imajo ekološko kmetijo, ki sicer zaradi zahtevnih postopkov in predpisov ni registrirana, je pa na ta način vodena – brez posebnih škropil, silaž in gnojil. Na kmetiji so z lastnimi proizvodi intenzivneje pričeli leta 2015, ko so domačim jajcem ter mesnim in mesenim izdelkom dodali še lastne mlečne izdelke in razširili ponudbo zelenjavnih pridelkov in izdelkov. Doma so začeli izdelovati različne vrste sira – z zelišči, orehi, takšnega za pečenje. Prav tako se je razširil nabor domačih sokov, med katerimi najpogosteje postrežejo tistega iz mete, bezga, ribeza, celo aronije in robide, kar pač ponuja letni čas in narava. Na krožniku ali pladnju tako postrežejo večina doma pridelane surovine, nekatere stvari pa kupijo od lokalnih predelovalcev in jih predelajo v končne produkte. Velika pridobitev letošnjega leta je trajni nasad raznovrstnega jagodičevja in drugega sadja ter špargljev. Postavitev velikega rastlinjaka, s katerim bodo lahko prehiteli sezonske pridelke in hkrati sezono doma pridelane zelenjave zamaknili oziroma podaljšali, pa prinaša še več dela, a tudi večje zadovoljstvo strank, saj bo gost na kmetiji pri Bitenc lahko dobil tisto, česar na domačem vrtu še ni ali pa je že pošlo.

Blagajeva potica vselej na voljo

Vida Škof, ki danes na kmetiji drži vsaj tri vogale, predvsem pa je gonilo razvoja in napredka na kmetiji pravi: "Vedno gledam, da pri nas gosti dobijo nekaj česar drugod ne morejo dobiti. Sama rada eksperimentiram in postrežem z novostmi na krožniku." Pri Bitenčevih na Brišah se pestrost in raznolikost izraža že pri postrežbi potic. Ne pečejo le orehove, pač pa tudi metino, pehtranovo, makovo, ocvirkovo, v stalni ponudbi pa je tudi Blagajeva potica. Blagajevo potico je slovenski etnolog Janez Bogataj namreč uvrstil med tradicionalne jedi na Polhograjskem in prav to bi morala ponujati vsaka domača gostilna v polhograjski dolini. No, pri Bitenčevih jo imajo, in sicer ji gospodinja poleg orehov doda še nadev iz jabolk in suhih sliv. Poskusite jo lahko vsak konec tedna, ko Izletniška kmetija Bitenc odpre svoja vrata. Zaželena pa je vnaprejšnja najava, posebej če gre za večje zaključene skupine.

Eksperiment je bil tudi češnjev cvet

Pred petimi leti so se na kmetiji intenzivneje začeli ukvarjati tudi s česnom. Lastnica kmetije Vida Škof pojasni, da jo je izredno motilo, ker je vsak kupljen česen čez noč postal moder oziroma zelen, zato je začela s sajenjem lastnega česna, ki nespremenjen zdrži tudi po teden dni in več. Poskušala je in prvo leto posadila petnajst vrst česna, naslednje leto osem, dokler ni prešla le na tri najodpornejše in primerne sorte česna. Tako danes pridelajo česen za lastno porabo – koline, salame, klobase – kot tudi za prodajo. Ob pridelovanju česna pa se ji je porodila koristna ideja: "Vsakič, ko so zrasli poganjki med česnovimi listi, ki jih je potrebno odrezati, se mi je zastavljalo vprašanje, na kakšen način naj to uporabim? Tako sem začela vlagati te česnove cvetove, in to na različne načine, vendar so se najbolje obnesli tisti, vloženi v alkoholni kis in ustrezno začinjeni. Te sem dodala kot prilogo na narezke in gosti so bili nad njegovim specifičnim okusom navdušeni."  In kar je navdušilo gosta, je navdušilo tudi strokovno žirijo na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, kjer so izdelku namenili vseh dvajset možnih točk. Priznanje zanj je avtorica izdelka prejela na slovesni podelitvi priznanj Dobrote slovenskih kmetij v mesecu maju na Ptuju. Naslednje leto pa se bo za zlato priznanje potegovala vnovič, saj ob pridobitvi treh, kmetija za posamezen izdelek lahko pridobi Zlati znak kakovosti, ki se ga ne gre braniti.
Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi