"Kakšne so omejitve, kakšen je urnik, kdaj pouk začenjajo in končujejo, izbirni predmeti in krožki, kakšne so možnosti za nadaljevanje in katere poklice bi lahko opravljal po zaključku te srednje šole, ali kaj potujejo, se poslužujejo možnosti izmenjav v tujino, ali so učitelji pripravljeni pomagati učencem, na kakšen način in če sploh se pripravljajo na tekmovanja in seveda malica oziroma zadovoljstvo s prehrano v šoli," to so zgolj nekatere od pomembnejših tem, ki zanimajo današnje devetošolce. Jure, Anastazija, Kaja in Kristjan, ki v letošnjem šolskem letu zaključujejo osnovnošolsko izobraževalno pot v Osnovni šoli Polhov Gradec so tudi letos obiskali Tržnico poklicev na Dobrovi ter iskali še zadnje odgovore, ki bodo sooblikovali njihovo odločitev za vpis v eno od srednjih šol. V pogovoru so povedali, da informacije iščejo in zbirajo na različne načine: "Pri prijateljih, družinskih članih, na internetu."  Predvsem med tistimi, ki so šole, ki spadajo med favoritke, že obiskovali. Nato naredijo ožji izbor in med temi poiščejo še razlike in podobnosti ter tehtajo. 

Kam se bo tehtnica nagnila oziroma katero srednjo šolo bodo izbrali, je prav gotovo ena težjih in predvsem pomembnejših odločitev v njihovem mladem življenju. Tega se posebej zavedajo svetovalni delavci v osnovnih šolah, pri katerih med pomembnejše delovne naloge spada usmerjanje učencev. Albina Jerman Slabe, svetovalna delavka OŠ Polhov Gradec in idejna vodja Tržnice poklicev, ki jo skupaj z OŠ Dobrova, Horjul, Brezovica, Preserje in Log - Dragomer pripravljajo že sedem let, nam pove, da priprava na to pomembno odločitev poteka celo osnovno šolo, in sicer preko predstavitev poklicev, pogovorov s starši, učitelji in svetovalnimi delavci, intenzivneje pa pogovore začnejo izvajati v 7. razredu. "Izredno pomembno je, kako otroci poznajo sebe, da vedo, kaj so njihove spretnosti, sposobnosti, kje se dobro znajdejo. To se prepoznava predvsem preko krožkov in dodatnih dejavnosti, namreč dober gasilec je zagotovo izoblikoval čut za sočloveka, klekljarice so spretne pri finomotoričnih opravilih, igralci računalniških igric so lahko dobri vojaški strategi …" pravi in izpostavi, da so ocene ena zadnjih stvari, o čemer govorijo, saj bodo otroci, ki vedo, kaj bi radi v življenju počeli, to tudi dosegli. Sicer pa je možnosti in priložnosti za spoznavanje poklicev veliko, a kljub temu smo ljudje in tudi mladi po mnenju Jerman Slabe o raznovrstnosti današnjih poklicev dokaj slabo poučeni, posebej v poznavanju novodobnih, ki so bolj virtualni in futuristični. 

Svetovalni delavci se trudijo slediti trendom in otrokom predstaviti čim več različnih poklicev, da jih lahko pravilno usmerijo. V Polhovem Gradcu preko pogovorov in raznih testov učenci spoznavajo in odkrivajo svoja močna  področja. Poleg tega vsako leto obiščejo Informativo, letos so bili tudi v Celju na sejmu MOS, spoznali so se s poklici na Ulici obrti, ki jo organizira obrtno-podjetniška zbornica, ter na vseh teh dogodkih spoznali različne deficitarne poklice, obrti, podjetniške priložnosti in oblike vajeništva, ki jih ponuja tudi bližnje podjetje Metrel iz Horjula in so odlična možnost za vstop na trg dela, saj tako mladi spoznajo celoten proces dela in kulturo v podjetju, s katero rastejo in postajajo pomemben člen podjetja. Odlično sodelujejo s podjetjema Schwarzmann in Metrel, ki devetošolce in učitelje vsako leto prijazno sprejme. Razkažejo jim celotno podjetje ter predstavijo vse poklice v njem – čistilko, delavca za tekočim trakom, tržnika, menedžerja, urejevalca spletnih strani, kadrovnika, tajnico, direktorja itd. Trenutno pa v sodelovanju z Obrtno zbornico Vič obiskujejo podjetja (Špan, Orodjarstvo Bizjan, Mizarstvo Rotar, Oven set, Gostilno Gorjanc …), kjer spoznavajo poklice avtoserviserja, mizarja, orodjarja, kuharja, natakarja, mehatronika, elektrikarja, strojnika. Oseben stik in izkušnja sta bistvena za odločitev, zato se tudi interesenti za vzgojitelje za kak dan odpravijo v vrtec, kuharji pa v kuhinjo, skratka učencem se poskuša ponuditi čim več izkušenj. 

Oseben stik z dijaki in učitelji ponuja tudi Poklicna tržnica, na kateri se je letos predstavilo 35 srednjih šol, vojska, policija in Želva ter Racio. Želva in Racio izvajata projekt, namenjen nudenju strokovne pomoči mladim s posebnimi potrebami za lažji prehod na nadaljnjo stopnjo šolanja oziroma trg dela. Ne glede na pridobljene informacije pa se končna odločitev otroka za nadaljnjo izobraževalno pot najpogosteje oblikuje v njegovem domačem okolju, skupaj s starši, ki ga vzgajajo in usmerjajo, nikakor pa ne silijo, kar bi se kaj kmalu izkazalo kot slabo. Tudi sicer se lahko zgodi, da je odločitev neprava, s čimer pa ni nič narobe, pomirja Jerman Slabe, saj so navade in trendi danes takšni, da"danes si tukaj, jutri greš drugam". Nič ni dokončno. Pa srečno!

Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič