Datum velike noči se vsako leto določa glede na lunine mene. Velika noč se praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni.

S pepelnično sredo se je za kristjane začel postni čas, čas pričakovanja največjega praznika, velike noči. V tem obdobju kristjani spoštujejo številne običaje in opravljajo obrede, ki jih spominjajo na zadnje dni Kristusovega življenja na zemlji.

Pri velikonočnem žegnu imajo simboličen pomen tudi vse sestavine:

• šunka ali drugi kos mesa predstavlja Kristusovo telo,
• hren predstavlja žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ,
• pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje; jajce simbolizira tudi zavetje in varnost,
• potica pa spominja na trnovo krono.

Jajce je sicer splošno razširjeni prastari simbol, ki ga najdemo skoraj v vseh verstvih sveta, v svetovnih mitologijah in ljudskem izročilu številnih narodov. Jajce največkrat simbolizira novo življenje, zametek in izvor vsega stvarstva. V krščanski ikonografiji predstavlja Kristusovo vstajenje, vnovično stvarjenje in upanje na novo življenje. To lahko povežemo s podobo piščanca, ki razbije jajčno lupino; ta nastopa v mnogo različicah na velikonočnih voščilnicah.

Na Slovenskem se je ohranila lepa navada barvanja pisanic. Velikonočno okrašena jajca v posameznih delih Slovenije imenujejo tudi pirhi. V Prekmurju jim pravijo remenice, saj "rumen" v prekmurščini pomeni rdeč. Rdeča barva je barva krvi, srca, ljubezni, veselja obnovitve življenja, je barva kraljev in ima veliko apotropejsko moč, predvsem pri nevestah.

Po starem običaju naj bi se na velikonočno nedeljo oblekli v nova oblačila. Če pri hiši ni denarja, naj bodo nove vsaj nogavice. Od tod tudi izvira navada, da se pri obisku svete maše v nedeljo oblečemo v najnovejša (najboljša) oblačila.

Obvestilo pa velja tudi kmetovalcem: na veliki petek, soboto in nedeljo ne sejte ničesar in ne obdelujte, kajti zemlja vam ne bo obrodila!

Kako poteka velikonočno tridnevje:

• Veliki četrtek in veliki petek sta v znamenju božjega groba. Na veliki četrtek se pri sv. maši "zavežejo" zvonovi in orgle, ki se nato "odvežejo" v soboto. Veliki petek je edini dan v letu, ko ni nikjer svete maše; to je tudi dan spomina Jezusove smrti.
• Velika sobota je v znamenju blagoslova ognja, vode in velikonočnih jedi.
• Velika nedelja ali velika noč je velik in lep družinski praznik. Običajno se po jutranji slavnostni sv. maši vsa družina posede okrog mize in prične uživanje žegna (potica, prata, šunka, hren, pirhi itd.). Žegna naj bi bile deležne tudi domače živali.
• Velikonočni ponedeljek je v zadnjem času dela prost dan.