Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

Blagoslovitev obnovljene podružnične cerkve v Gabrju

Gabrje, 25. oktober - Zadnjo nedeljo v oktobru je bilo v Gabrju slovesno in veselo. Župnik Alojzij Golob se je spomladi zopet lotil obnavljanja naše kulturne dediščine – tokrat gabrske cerkve. Cerkev je posvečena Janezu Krstniku in je ena od štirih podružnic dobrovske fare. Na mestu, kjer stoji danes, je verjetno stala že zelo zgodaj, saj so Janeza Krstnika častili že Franki, pri Slovanih pa spominja na Kresnika. Prvi zapisi o cerkvi so iz sredine 16. stoletja, sedanja pa je bila zgrajena leta 1772. Vaščani vedo povedati, da je doživela že marsikaj.
Sv. Janez Krstnik goduje 24. junija. Ker je to ravno pred dnevom državnosti, od osamosvojitve naprej domačini na travniku pri cerkvi ta dan kurijo kres iz dveh razlogov; v čast vaškemu zavetniku in samostojni Sloveniji.
Tokratna obnovitvena dela so obsegala obnovo konstrukcije za obešanje zvonov, ureditev nove elektrifikacije za zvonjenje in bitje ure, nove podometne električne napeljave in nove razsvetljave v cerkvi, menjavo vseh oken, postavitev ograje na koru in klopi v zakristiji, ureditev zunanje drenaže pri cerkvenih temeljih, ki so doslej vpijali vlago, obnovo ter pleskanje fasade, ureditev popolnoma nove strehe (nove letve, kritje z bobrovcem, bakreni zaključki in odkapi), odstranitev vlažnega in nanos sušilnega ometa, pleskanje celotne notranjosti cerkve, zamenjavo lesenega tlaka v zakristiji z armirano betonsko ploščo in keramičnimi ploščicami ter restavracijo (novo marmoracijo in zlatenje) obeh stranskih oltarjev. Delali so številni zunanji strokovnjaki in domačini, ki čutijo pripadnost tej bogati vaški kulturni dediščini. Vsem dobrotnikom, ki so in še bodo prispevali za obnovo, Bog lonaj!

Slovesnosti ob blagoslovu obnovljene cerkve so se udeležili provincial p. Marjan Čuden, upokojeni bolnišnični duhovnik Miro Šlibar in župnik Alojzij Golob. Gospod provincial je v pridigi poudaril pomen Janeza Krstnika in zatekanja k njemu, gospod župnik pa se je ob blagoslovu vsem izvajalcem del in dobrotnikom iz srca zahvalil. Pri maši je še posebej ubrano zapel Mešani pevski zbor Dobrova pod vodstvom Boruta Dolinarja, ki mu v prsih že od nekdaj bije zavedno gabrsko srce. Ključar Jože Čemažar je domačemu župniku v zahvalo za pobudo in vodenje vseh del podaril sliko gabrske cerkve, delo dobrovskega umetnika Janeza Birtiča. Besede podpore pa je izrekel tudi predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc. Za številne obiskovalce je bila gabrska cerkev tokrat premajhna. Do konca slovesnosti je lepo pripravljen prostor pred cerkvijo obsvetilo toplo jesensko sonce in tam je bilo dovolj prostora za vse. Domačini so pripravili prav prijetno druženje Gabrcev, Šujičanov in ostalih ljubiteljev teh krajev. Zaigrali so nam godba Dobrova-Polhov Gradec, ansambel Bitenc in Ivan Hudnik, tako da so nekatere kmalu zasrbele pete. Domačini so pripravili bogato pogostitev z golažem, sladicami, pečenim kostanjem, kuhanim vinom in čajem. Popoldne se je ob prijetni glasbi, druženju in kramljanju hitro prevesilo v večer. Dan pa bo ostal vsem udeleženim v lepem spominu.

 

Magdalena Tehovnik, foto: Peter Grabner

 

Nekaj drobcev iz zgodovine gabrske cerkve

Predhodnica:

−    Prva znana pisna omemba cerkve je iz 1526, ko se omenja na seznamu kranjskih cerkva, ki so dale svoje dragocenosti za financiranje boja proti Turkom. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Gabrju, takrat še podružnica šentviške župnije, je morala oddati en mali kelih z bakrenim stojalom in nekaj denarja.

−    Sredi 16. stoletja je cerkev dobila nov glavni oltar (in verjetno tudi prezbiterij) – ohranjeno je namreč poročilo, da so pri rušenju stare cerkve v oltarnem grobku odkrili pečat škofa Urbana Textorja, ki je posvetil oltar – ljubljanski škof je bil med letoma 1543 in 1558.

−    Iz vizitacij 17. stoletja je znano, da je imela prejšnja cerkev en sam oltar, njen prezbiterij je bil temačen, imela je že zvonik z lopo in streho krito s skodlami. Predpisanih je bilo sedem maš na leto. Janez Vajkard Valvasor piše, da so imeli žegnanje na drugo nedeljo po sv. Mihaelu.

Današnja stavba:

−    Gradnja današnje cerkve se je začela leta 1762, o čemer priča tudi napis – kronogram na zunanjščini; cerkev je bila posvečena šele deset let kasneje 1772.

−    Načrt za cerkev je delo arhitekta Lovrenca Pragerja (ok. 1728−1791), rojenega Dunajčana − tam obiskuje akademijo in dela kot dvorni risar. Leta 1761 ga prvič srečamo v Ljubljani, kjer se poroči poroči z vdovo kranjskega deželnega stavbarja. Leta 1764 tudi sam postane kranjski deželni stavbar. Med njegovimi dokumentiranimi deli na Kranjskem sta med prvimi romarska cerkev sv. Ane v Tunjicah (1761−66) ter p. c. sv. Janeza Krstnika v Gabrju.

−    Avtorstvo glavnega oltarja, posvečenega zavetniku cerkve, ni potrjeno. Slogovno je podoben oltarju ižanske župnijske cerkve, umetnostni zgodovinarji ga postavljajo v bližino Vrbnikove delavnice. Dela kiparjev Valentina in Janeza Vrbnika iz Kranja najdemo, poleg Gorenjske, še na južnem obrobju Ljubljanskega barja in na Polhograjskem.

 

Maja Zupančič

 

 

Oglejte si tudi