Na prvi letošnji izlet smo se dobrovski upokojenci odpravili v slikovite Brkine. Na Dobrovi se nam je pridružila vodička Maja. Šli smo po avtocesti do Postojne in Pivke proti Premu. Vmes smo se ustavili na jutranji kavi. Obiskali smo grad Prem, ki od leta 1213 kraljuje med slikovito dolino reke Reke in Brkini. Tam nas je sprejela lokalna vodička. Pomembna lega gradu je bila razlog, da se je v 800 letih v njem zvrstilo veliko število grajskih gospodov. V gradu ni ohranjenih veliko predmetov, je pa ohranjeno viteško orožje, ki obiskovalce popelje v obdobje viteških spopadov. Ohranjene so stenske poslikave, pozlačeno baročno ogledalo v slovesnostni dvorani. Grajska kapela iz 14. stoletja je posvečena sv. Marjeti. Obiskali smo tudi Kettejevo spominsko sobo v nekdanji ljudski šoli. Kette se je rodil leta 1876 in zelo mlad umrl leta 1899, star komaj 23 let. Živel je v skromnih pogojih. Ogledali smo si tudi cerkev sv. Helene. V cerkvi nas je pričakal tamkajšnji župnik, na kratko nam je razložil zgodovino cerkve in nam postregel z žganjem in vinom. Pot smo nadaljevali proti zahodu. Brkini so znani po valoviti pokrajini, kjer bogato rodi raznovrstno sadje. Ni se bilo treba peljati daleč in že smo prispeli v vas Tatre na ekološko kmetijo Mahne. Tam nam je mladi gospodar predstavil kmetijo, delo na njej in postregel z njihovimi dobrotami: siri, vinom in sokom, ob prihodu pa z domačim slivovcem. Na kmetiji živi in dela že peta generacija. Imajo tudi žago. Probleme jim povzročajo divji prašiči, srnjad, volkovi, medvedi in šakali. Zadnji postanek smo imeli v kamnoseški vasi Kal pri Pivki na Šobčevi domačiji. Sprejela sta nas oče in hči, nam razkazala staro črno kuhinjo, ki je posebna za te kraje, in kotel za žganjekuho. To je bila nekdaj tovorniška, furmanska in kontrabantska postojanka. Tu so se ustavljali furmani, da so prespali, nakrmili in napojili konje. Prostora v štali so imeli za osem parov konj, za furmane pa je bilo seno na seniku. Tudi oni so nam pripravili dobrodošlico s šilcem "žajblja" za degustacijo pa domačo slanino in kruh. Popeljali so nas na nepozaben izlet v preteklost, kar težko še kje doživiš. Za končno presenečenje je poskrbel Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici, osvežil svojo zgodbo in nas popeljal v otroštvo, ko smo jo prebirali. Pozno kosilo smo imeli na gradu Prestranek, nato pa smo se vrnili domov.

Za DU Anica Tomšič