Že v prejšnji številki Našega časopisa smo precej prostora namenili kulinarični tematiki. Vse to je odraz prizadevanja občine, ki se aktivno vključuje v projekte regije Osrednja Slovenija, pod okriljem katere je nedavno izšel kulinarični vodnik Okusi Osrednje Slovenije – na sredini mize (na povezavi). Ta po posameznih občinah predstavlja zanje značilne in prepoznavne jedi. Na dveh straneh, namenjenih Občini Dobrova - Polhov Gradec, so v besedi in sliki predstavljene naslednje specialitete: ajdovi žganci s proseno kašo, fižol z jabolčnimi krhlji, sir sirarstva Orešnik, nojeve salame, medene dobrote hiše medu Božnar, Blagajev zeliščni čaj ter jabolčna in hruškova potica. Želja občine je, da bi se te jedi in izdelki znašli tudi v redni ponudbi lokalnih gostiln in turističnih kmetij.

O tem in še marsičem je na predavanju spregovoril tudi prof. dr. Janez Bogataj. Zbrane je nagovoril ob pestri paleti fotografij in jim predstavil, kakšna pravzaprav je kulinarika Slovenije, kaj vanjo spada in kaj ne. Navedla bom le nekaj utrinkov in misli, ki jih je tekom predavanja delil s publiko. 

Dr. Bogataj je dejal, da bi bila lahko slovenska kulinarika naš največji adut. Lahko bi bila ena od glavnih tržnih niš, tisto, po čemer bi turisti spraševali in segali. Dejstvo je, da je naša gastronomija izjemno pestra in raznolika, deli se namreč na 24 gastronomskih regij; znotraj teh so raziskovalci določili piramido značilnih in nosilnih jedi posamezne regije, celo občine, na podlagi tega pa ustvarili kulinarični vodnik.

Tudi jezik je odraz bogate kulinarične zgodovine. Že konec 18. stoletja je slovenski jezik vseboval razvite, zelo zapletene kulinarične termine, o tem pričajo Kulinariške bukve in Slovenska kuharica. Zato se eden od najpomembnejših strokovnjakov na področju kulinarike močno zavzema, da bi bile slovenske jedi naša blagovna znamka, ki bi jo izgovarjali in predstavljali kot to, kar je, in je nikakor ne bi prevajali: "Štruklji naj ostanejo štruklji, potica naj ostane potica, gibanica naj ostane gibanica, krvavice naj ostanejo krvavice." Bogataj opominja, da je za jezik pomembno tudi to, da damo jedi svoj izraz, namesto da "papagajevsko" prevzemamo poimenovanja, saj v tem primeru delamo krivico jeziku, državi in kulturi.

Slovenija je dobro prepoznavna po lastni pridelavi majhnih količin hrane: "Za lastne potrebe ima vsaka hiša svoj gartlc." To je naša bogata dediščina in prav je tako. "Le lokalno, zdravo in naravno omogoča primeren užitek," je poudaril predavatelj in dodal, da je zelo pomembna sezonska prehrana: "Pozimi, ko je čas kolin, jej koline in poleti, ko je čas paradižnika in češenj, jej paradižnik in češnje." Gostincem in turističnim kmetijam je svetoval: "Držite se pregovora Manj je več, saj velika količina hrane na krožniku odbije gosta." Glede dekoracije pa je navedel strogo pravilo, in sicer, da mora biti ta vedno užitna, tako da jo lahko gost pokusi.

Kmetijam, ki prodajajo domače pridelke in izdelke, je svetoval, naj poskrbijo za enotno embalažo, za potisk, saj je vizualna podoba na današnjem tržišču zelo pomembna. Občini in lokalni skupnosti pa je predlagal, naj prirejata več festivalov in dogodkov, kjer bo kulinarika osrednja tema dogodka. 

Po predavanju se je župan Franc Setnikar dr. Bogataju zahvalil za zelo nazorno in jasno predavanje. Naštel je nekaj projektov in dejavnosti, ki jih občina predvsem v zadnjih letih poskuša spraviti na trg, na primer Culo dobrot Blagajeve dežele, Čaj z grofom Blagajem, Blagajeve dneve in Medene dneve, to so tržni dnevi oziroma tržnica na Viču, kjer domačije prodajajo doma pridelano hrano, in še kaj bi se našlo.

Ob koncu se je razvil sproščen pogovor, v katerem so zbrani slovenskemu etnologu zastavili nekaj vprašanj ter podali mnenja oziroma pomisleke glede dela na tem področju, preboja na trg ipd.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv