Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 29.06.2017

delno oblačno
V prvem delu noči bodo nevihte s krajevnimi neurji od zahoda zajele večji del Slovenije, v drugem delu noči pa prehodno povečini ponehale.
17°C | 25°C
petek, 30.06.2017
16°C | 26°C
sobota, 01.07.2017
16°C | 25°C
nedelja, 02.07.2017
14°C | 25°C
Opozorila
Sreda, 28.6.2017 ob 18h
Do sredine noči so ob nevihtah še možna krajevna neurja. Močni sunki zahodnega vetra in nalivi bodo ob prehodu hladne fronte najprej (okoli 22. ure) zajeli obalo, nato pa v približno treh urah prešli vso Slovenijo.
17°C
25°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Sosed sosedu

Pomniki prve svetovne vojne na Dobrovi


SOSED SOSEDU

| |
31.05.2014      9:13
A A

Pomniki prve svetovne vojne na Dobrovi


Letos mineva 100 let od začetka prve svetovne vojne, ki je globoko zarezala v usodo številnih Slovencev. Mnogi fantje so pustili svoja življenja na frontnih linijah, zlasti v Galiciji (pokrajina na meji današnje Poljske in Ukrajine) ter na soško-tirolski fronti. V tistih časih skoraj ni bilo družine, ki ne bi imela koga pri vojakih – že takoj po začetku vojne je bila namreč razglašena splošna mobilizacija. Kljub začetnim pričakovanjem, da bo vojna precej kratkega roka, se je ta končala šele leta 1918.


Karlov četni križ, odlikovanje, ki ga je novi cesar Karl podelil vojakom, ki so na fronti preživeli najmanj 12 tednov ter se udeležili najmanj ene bitke. Na eni strani odlikovanja sta cesarjevo ime in naziv, na drugi pa letnica 1916 in latinski napis Vitam et sangvinem – Z življenjem in s krvjo (foto: Mitja Prek).
Karlov četni križ, odlikovanje, ki ga je novi cesar Karl podelil vojakom, ki so na fronti preživeli najmanj 12 tednov te...
Deli:

Mnogi vojaki se iz vojne niso nikoli vrnili, zato so se po župnijah pogosto odločili postaviti spominska obeležja padlim vojakom, saj jih je bila večina pokopanih daleč stran od doma. Na Dobrovi so tako leta 1928, ob 10. obletnici ujedinjenja (združitve južnih Slovanov v novo državo leta 1918), na pokopališču pred župnijsko cerkvijo postavili spomenik žrtvam svetovne vojne v dobrovski župniji. Spomenik je izdelalo kamnoseško podjetje Alojza Vodnika iz Ljubljane.

Na kamnitem podstavku stoji na sredini napisna plošča v obliki križa, z reliefom mrtvega vojaka na vrhu, pod njim pa se začenja seznam padlih vojakov, ki je urejen po krajih dobrovske župnije in obsega 83 imen. Pod križem je simbolna večna luč, ki naj sveti vsem padlim vojakom. Osrednji del spomenika oklepata dve nižji napisni plošči, ki se na vrhu zaključujeta s kroglo; na levi krogli je zabeležena letnica začetka, na desni pa letnica konca svetovne vojne, za katero si verjetno nihče ni mislil, da se bo v še grozljivejši podobi ponovila že čez dobri dve desetletji.

Na predvečer odkritja spomenika so po dobrovski fari pol ure zvonili vsi zvonovi. Odkritje spomenika je potekalo na nedeljo, 2. decembra 1928. Začelo se je z božjo službo, nadaljevalo pa z blagoslovitvijo spomenika, nagovorom nekdanjega vojnega kurata Franca Bonača ter kulturnim programom. Popoldne je bila v društvenem domu še igra, s katero so zbirali sredstva za financiranje postavitve spomenika.

V marsikaterem domu še hranijo predmete, ki so jih njihovi predniki − vojaki prinesli iz velike vojne, stare razglednice, pisma, ki pripovedujejo o njihovih usodah. Predmete Jakoba Preka s Šujice, vojaka, člana 7. lovskega bataljona, so njegovi sorodniki skrbno (ob)varovali do današnjih dni. Rojen je bil leta 1883 na Šujici, pri 25 letih se je poročil z Marijo Oven iz sosednjega Gabrja, s katero sta imela pred vojno tri in po vojni še dva otroka. Zanimiva je fotografija družine, ki so mu jo kot razglednico na fronto poslali žena in otroci. Na zadnjo stran so zapisali: "Ljubi naš ata! Najlepše pozdrave vam pošiljamo v daljne kraje, da se že vi kaj kmalu z nami združite. Z vljudnim spoštovanjem Vas pozdravlja cela naša družina.« Očitno jo je Jakob skrbno hranil in po koncu vojne prinesel s seboj domov. Ohranjenih je več njegovih vojaških odlikovanj − tri medalje za hrabrost ter Karlov četni križ.

 

Čeprav živih prič prve svetovne vojne praktično ni več, njihove zgodbe še živijo in se prenašajo iz roda v rod. Velika vojna je namreč zaznamovala tok življenja, ne samo vojakov, temveč tudi vseh, ki so ostali doma in čakali vesti o svojih sinovih, bratih, možeh, očetih, ki so bili boje nekje tam, daleč stran, in sanjali o ponovnem snidenju z domačimi ...

Maja Zupančič




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 450
Izšla: 26.06.2017
Poglej Pdf

Bodite prvi pri oddaji mnenja.