Meseca februarja letos je Civilna iniciativa Dobrova na Občinski svet in pristojno Ministrstvo (MOPT) poslala naslednjo vsebino: Civilna iniciativa Dobrova v skladu s sklepi Občinskega sveta in KS Dobrova, pravnimi argumenti ter izidom referenduma izpodbija veljavnost Uredbe DPN, v delu, ki zajema izgradnjo zadrževalnika Razori (2.etapa). Uredbo izpodbijamo zaradi ignoriranja naših stališč s strani MOPT, ker izgradnja zadrževalnika predstavlja velik in nenujen poseg v pravice občanov in tudi zaradi odklonitve financiranja 2. etape s strani Kohezijskega sklada EU.
Občina, KS in krajani smo si vsa leta prizadevali, da se zadrževalnik Razori izključi iz DPN, saj ocenjujemo, da se da z manjšimi posegi doseči zadosten učinek za preprečitev poplav na območju in v obsegu, ki ga ureja DPN. Poleg tega bi sam zadrževalnik bistveno spremenil našo krajino in kvaliteto življenja. Izvedba zadrževalnika na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih bi bila v nasprotju z načeli samooskrbe in prehranske varnosti v Sloveniji in zato je degradiranje takšnih površin nesprejemljivo. Na Uredbo sta Občina in KS Dobrova podali ugovore in sprejeli zavezujoče sklepe. Med drugim, da se po izvedeni 1. etapi (etapi 1A in 1B) naredi evalvacijo izvedenih ukrepov in izdela nove izračune ter se na podlagi dobljenih rezultatov ugotovi, ali je gradnja zadrževalnika sploh potrebna. Poleg tega je DPN vseboval še druge pomanjkljivosti (režim delovanja zadrževalnika, presoja vplivov na okolje, dolgoročno vzdrževanje vodnih objektov, ipd.).
Občina je leta 2018 sprejela sklep, da se poišče vse možnosti za preprečitev gradnje zadrževalnika Razori ter pridobi pravno mnenje. V pravnem mnenju se je ugotovilo več konkretnih in potencialnih kršitev postopka. Ena glavnih je bila, da opravljanje del iz 2. etape, še preden se je 1. etapa zaključila, predstavlja neposredno kršitev določbe v Uredbi o etapnosti izvedbe, saj se šele po končani 1. etapi dejansko lahko izkaže potreba po izvedbi ali opustitvi 2. etape. Sama izgradnja zadrževalnika pomeni znaten poseg v pravice občanov. Tako Ustava RS kot Listina EU o temeljnih pravicah in Evropska konvencija o človekovih pravicah govorijo, da mora država nujno spoštovati načelo sorazmernosti in sprejeti tista sredstva, ki so manj obremenjujoča za prizadete, torej tako, da so dopustni zgolj posegi, ki so »nujni« za dosego cilja. Tudi Direktiva EU 2007 o obvladovanju poplavne ogroženosti izrecno opozarja na spoštovanje temeljnih pravic in načel zapisanih v listinah EU.
V brošuri: »Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice« iz leta 2021 v zvezi s sofinanciranjem DPN piše, da je financiranje 2. etape projekta neupravičen strošek. Torej je Kohezijski sklad EU ocenil, da je izgradnja zadrževalnika Razori neupravičena in ni nujna za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec.
Civilna iniciativa Dobrova
Opomba uredništva: 28. marca 2023 je Ministrstvo za naravne vire in prostor poslalo odgovor na pričujoči zapis. Na voljo je na tej povezavi.
