Agata Kavčič, 8. b

Torek

Vstali smo ob 7. uri, ker nas je zbudil učitelj Simon Purger. Zajtrk je bil na vrsti ob 8. uri. Potem smo se v sobah pripravili na pohod. Vreme je bilo mrzlo, pohod pa zelo naporen, saj smo prehodili kar 10 kilometrov, smo se pa vmes lahko pogovarjali, kar pa je bilo super. Vmes smo se ustavljali in učiteljica Eva nam je povedala veliko zanimivosti o Seči in Portorožu. Reševali smo delovne liste, ki smo jih potem skupaj pregledovali. Nazaj grede se je vsul dež in dobro nas je premočilo. Po pohodu smo se preoblekli in malo spočili, nato pa je sledilo kosilo. Popoldne je bilo bolj umirjeno, pregledali smo delovne liste in se igrali razne igre. Po večerji, ki je bila zelo dobra, smo si ogledali mladinski film Poletje v školjki. Potem pa spat v bungalove. Ta večer smo bili precej utrujeni in smo dokaj hitro utonili v sladke sanje.

Ela Tominec in Lara Dolenc, 8. b

SREDINA

Sreda

Dan se je začel tako, da je učitelj Simon Purger potrkal na naša vrata že ob 7. uri zjutraj in zakričal: »Dobro jutro, punce, treba bo vstati!« Utrujene smo se odpravile na zajtrk, po zajtrku pa na pouk. Tega dne smo se peš odpravili do Sečoveljskih solin, kjer so nas lepo sprejeli. V solinah je bila tudi manjša trgovina, v kateri smo se lahko posladkali s slano čokolado in kupili spominke za domače. Nekaj časa smo se sprehajali po solinah in nato prišli do muzeja, kjer je bilo prikazano delo na solinah, ki se skozi stoletja ni kaj dosti spreminjalo, prav tako pripomočki. Malo smo se še razgledali, potem pa smo se odpravili nazaj proti domu. Po kosilu smo na delavnicah izdelovali mošnjičke s sivko in soljo. Sledila je večerja in nato PLES! Plesali smo na samo dobro glasbo, večina fantov pa se je navdušila nad igranjem pokra in so raje ostali pri kartanju. Po plesu smo se dobro razpoloženi, hkrati pa zelo utrujeni odpravili v sobe, se preoblekli v pižame in odšli spat.

Klara Podobnikar, 8. a

Gremo proti koncu

Kot vsak dan smo se zbudili ob 7. uri in odšli na zajtrk. Dobro smo se najedli, potem pa nam je gospa Neva razložila, kako bo potekal dan. Odšli smo do pristanišča in se po ozkem zidu, ker je bila močna plima, odpravili do ladjice. Morje je bilo mirno in vreme je bilo kar toplo, tako da smo imeli mirno in lepo vožnjo. V Piranu smo si najprej ogledali nekaj znamenitosti, po slabi uri pa smo se razdelili v skupine in sami začeli raziskovati to majhno in zanimivo mestece. Z našo skupino smo morali obiskati cerkve v Piranu. V srednjem veku naj bi imel Piran kar 20 cerkvic, svoji majhnosti navkljub. Ko so vse skupine končale s svojimi nalogami, smo imeli prosto. Seveda smo se odpravili po nakupih v Mercator. To je bil seveda najbolj zabaven del dneva, oborožili pa smo se z goro sladkarij. Ko smo se spet zbrali na Tartinijevem trgu, nas je znova ujel dež in hitro smo se vkrcali na ladjico ter obrnili proti Seči. Po kosilu smo kartali, nato pa smo se v skupinah odpravili v Forma Vivo ali na plažo. V Forma Vivi smo si ogledovali kipe in jih po prihodu v dom risali na risalne liste. Druga skupina je spoznavala plažo in iskala školjke, rakce itd. Zvečer je bilo za punce najbolj zabavno. Kje drugje, kot na plesu. Plesale so in kričale, mi pa smo v sosednji sobi mirno igrali poker, nekateri pa so se igrali morilca. V sobah je bilo treba še malo pokomentirati dan, nato pa smo kar hitro zaspali.

Vid Matija Klančar, Andrej Jankovec, 8. b, Nejc Rožnik, 8. a

Konec

Učitelj Simon Purger nas je ob 7. uri zbudil z glasnim trkanjem na vrata. Ker smo se v četrtek dolgo pogovarjale in se nobeni ni ljubilo vstati ter odpreti vrat, si je učitelj vrata odprl kar sam, stopil v sobo in prižgal ravno tisto luč, ki je bila tik nad mojo glavo. Ko je bila ura približno 7.20, smo se končna skobacale iz postelj in začele pakirati. Nato smo šle na zajtrk, potem pa na orientacijski pohod. Razdelili smo se v skupine, dali so nam zemljevid, kompas, učne liste in navodila. Pohod je bil zabaven, spoznali smo kraj, v katerem smo bili, ga sami raziskovali in se izgubljali na privat zemljiščih … Ampak važno je, da smo prišli do cilja in dobili vse točke na živih točkah (to so bile točke, kjer so nas čakali učitelji). Ko smo prišli do cilja – to je bila jedilnica – nas je čakalo okusno kosilo. Pa je napočil konec naše šole v naravi. Po kosilu smo se prtljago odpravili do parkirišča, a jo kmalu spet ubrali nazaj v CŠOD, ker je avtobus zamujal. Potem pa smo se le odpravili domov in se iz dežja in sonca pripeljali v zasneženo pokrajino.

Dominika Kavčič, 9. b