V nedeljo, 6. aprila, se nas je deset učencev in dve učiteljici Osnovne šole Polhov Gradec odpravilo na šestdnevno izmenjavo v Turčijo. Zjutraj smo se vsi že zelo nestrpni zbrali na ljubljanskem letališču. Večina od nas se je prvič peljala z letalom, zato smo bili še toliko bolj neučakani. Poslovili smo se od staršev in odhiteli novim dogodivščinam naproti. Že na začetku se je zgodil majhen pripetljaj, saj je naše letalo imelo zamudo. Ko je končno priletelo, smo se vkrcali nanj. Med potjo smo vsi veselo gledali skozi okno in opazovali, kako smo se dvigali in hitro oddaljevali od Slovenije. Po eni ure vožnje, ki je zelo hitro minila, smo prispeli v Beograd, od koder smo takoj odšli na letalo proti Istanbulu. Tudi ta pot je minila hitro in že smo bili na istanbulskem letališču. Tam smo čakali na svojo prtljago, a je ni bilo. Izvedeli smo, da so v Beogradu pozabili prestaviti našo prtljago v drugo letalo, in tako je ta ostala na beograjskem letališču. Kljub temu smo se dobre volje odpravili proti izhodu, kjer so nas že čakali naši gostitelji. Z avtobusom smo se odpeljali do šole, kjer so nam pripravili dobrodošlico, potem pa je vsak s svojim gostiteljem odšel domov. V ponedeljek smo se vsi zbrali v šoli, kjer so nam pripravili dobrodošlico. Ta dan smo odšli na ogled Izmita, kjer smo si ogledali njegove znamenitosti. Popoldne so končno prispeli naši kovčki, ki smo jih bili vsi zelo veseli. Naslednji dan smo spoznali še eno javno šolo, kasneje pa smo občudovali delavnico tradicionalne umetnosti marmoriranja papirja (EBRU). Na tej delavnici je vsak naredil svojo sliko. Po ustvarjanju smo odšli na večerjo v zgodovinski dvorec, kjer smo pokusili tradicionalno turško hrano in pijačo ter poslušali tradicionalno turško glasbo. Večina okusov nam je poznanih, zato nismo bili posebej izbirčni. V sredo dopoldne smo odšli na ogled izdelave značilne slaščice iz Izmita (PISMANIYE), ki je bila za moj okus prav dobra – sladka, zato se je znašla tudi v mojem nahrbtniku za pot domov. Popoldan smo zaključili z ogledom zasebne šole; tam smo se zelo zabavali s tamkajšnjimi učenci, ki so nas bili zelo veseli. Sporazumevanje je potekalo v angleškem jeziku, kolikor so ga turški prijatelji znali uporabljati, a vselej smo se dogovorili, včasih tudi z mimiko. Po končanem druženju smo odšli na obisk mladinskega centra, zvečer pa v center mesta. In že je prišel četrtek, ko smo se odpravili na celodnevni izlet po turškem glavnem mestu Istanbul. Ogledali smo si mnoge znamenitosti tega mogočnega muslimanskega mesta z več milijoni prebivalcev. Posebej zanimiva in zabavna je bila vožnja z ladjico po Bosporju, kjer smo med drugim videli tudi bosporski most. Zadnji dan pa je minil v slovenskem vzdušju. Našim prijateljem smo predstavili Slovenijo in Polhov Gradec, potem pa smo posadili skupna drevesa. Teden je zelo hitro minil in prišla je sobota – dan za odhod. Vsi učenci smo se zbrali pred šolo, kjer smo se stežka poslovili od svojih turških družin, pri katerih smo bivali skoraj teden dni in bili deležni njihovega izrednega gostoljubja in prijaznosti. Skupaj z njimi smo se peljali do letališča, kjer pa smo svojim prijateljem še zadnjič pomahali v slovo. Podali smo se na pot domov, tokrat brez večjih pripetljajev. Med potjo pa so se že začeli sestavljati naši utrinki in doživetja, ki smo jih bili deležni v Turčiji. Na ljubljanskem letališču so nas že veselo pričakovali naši starši, ki so že na poti domov želeli izvedeti vse, kar smo doživeli, a tega je bilo veliko, zato smo konec tedna v šoli pripravili predavanje, kjer smo predstavili našo izmenjavo.