Tudi letošnje šolsko leto smo »spodbujevalci branja« zavihali rokave in izvedli Bralni maraton za učence in učitelje naše šole, ki je pomenil skok v letošnjo sezono branja. Petek, 16. september, je bil za nas poseben/bralni dan. Zavedamo se, da je ljubezen do branja tek na dolge proge, zato želimo učencem na različne načine približati branje, začenši  s tradicionalnim Bralnim maratonom, ki je na šoli sinonim za uradno »odprtje« bralne sezone. Če vam ponudim podnapis: učenci naše šole na dan Bralnega maratona berejo (in to med poukom), k branju so povabljeni tudi učitelji. Učenci večinoma s seboj prinesejo poljubno knjigo in jo ta dan prebirajo.

Tudi na ta način se poklonimo Dnevu zlatih knjig, ki poteka 17. septembra, na rojstni dan pisatelja Franceta Bevka.

Knjižničarka Julija Buh je za učence pripravila nekaj zanimivih podrobnosti začetkov bralne značke na Slovenskem, ki segajo že v leto 1960, ko sta po češkem zgledu osnovala takratni ravnatelj OŠ na Prevaljah, pisatelj Leopold Suhodolčan in profesor slovenščine na tej šoli, Stanko Kotnik. Prve Prežihove bralne značke so bile podeljene že 1961. leta na Prevaljah. Učenci od 3. do 5. razreda OŠ so lahko s 5 prebranimi deli osvojili bronasto Prežihovo značko, učenci od 6. do 8. razreda s 7 prebranimi deli patinirano srebrno Prežihovo značko, dijaki prvih dveh letnikov srednjih šol z 10 prebranimi deli srebrno Prežihovo značko, dijaki zadnjih dveh letnikov srednjih šol pa z 10 prebranimi deli zlato Prežihovo značko.

Kaj so takrat brali učenci? Brali so sodobna leposlovna dela. Na vsakem seznamu za bralno značko je moralo biti vsaj eno delo slovenskega avtorja Prežihovega Voranca, po katerem se je značka tudi poimenovala. Bralci so morali ob branju delati zapiske. Za vsako stopnjo posebej je bilo določeno, kaj so morali zapiski vsebovati. Iz pesniške zbirke, ki jo je moral bralec prebrati, se je moral na pamet naučiti tri pesmi po izbiri. Oddaja zapiskov je štela kot prijava kandidata. Če zapiski niso bili ustrezni, jih je mentor zavrnil oz. sprejel po izboljšavi. Pogovor med mentorjem in bralcem je potekal v obliki »skušnje« pred komisijo. Pravilnik je svetoval, naj se pogovor opira »zlasti na zapiske ter naj bo čim bolj sproščen in širok«, predpisoval pa je tudi, naj značko dobi le tisti kandidat, »ki pokaže stopnji primerno zadostno poznavanje in razumevanje predpisanih del in piscev«.

Do danes se je bralna značka nekoliko spremenila, mentorji branja na različne načine od bralcev želimo povratno »bralno izkušnjo«, predvsem pa, da učenci ob branju odkrivajo še neodkrite domišljijske svetove, ki jim branje približa in naredi prijetnega.

Saj veste, že Tone Pavček je imel prav, ko je rekel: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.«

Urška Žagar, učiteljica slovenščine