Matematično se 31. pohod ne ujema z letom 1992, kajti vmes sta svet in Slovenija doživela korono in ukrepe proti zbiranju množic. Klic na NIJZ je takrat dal jasno vedeti, da organizator mora zagotoviti 1,5 m  prostora med planinci na prostem, kar je v praksi seveda nemogoče doseči.

Logotip nočnega pohoda je narisal danes že pokojni domačin Rafael Smuk. Silhueta logotipa prikazuje kozolec pred vasico Ravnek, kjer je umetnik sedel in zarisal malo in veliko Grmado.

Snežena pravljica za otroke

Tradicionalen je tudi nočni pohod za otroke in sicer se je PD Blagajana, ki vodi v OŠ Polhov Gradec tudi planinski krožek, letos odločilo za krajšanje trase pohoda, saj je ravno ta petek vsulo z neba 35 cm svežega snega in pot na Grmado je bila neprehodna in prenevarna.  Vodniki so sprejeli skupino otrok ob 18 h v beli puščavi snega pred šolo in zaključili pohod s pogostitvijo v planinski koči na Ravneku. Premagali so 300 m višinske razlike in doživeli res lepo sneženo naravo.

Organizacija nočnega pohoda

PD Blagajana je prevzelo organizacijo pohoda l. 1997, ko je ta postal res množičen in peščica posameznikov s Stanetom Dvanajščakom na čelu je s tem organizacijo prepustila društvu. S pomočjo prostovoljcev gasilskega društva so organizirali tudi parkirišče v industrijski coni. Kot vedno so prijave za pohod zbirali v gostilni Pratkar, natančneje v kavarni Pratcar, kakor se imenuje paviljon na vrtu. Vstopnine ni, le prostovoljni prispevki, s katerimi sem si prislužil tudi bon za topel čaj v planinski koči Ravnek ali pa lovski koči malo višje. Velika večina planincev, skupno jih je po grobi oceni obiskalo vrh Grmade ali vsaj kmečki turizem Pr'Mehačk kar 2.000, se ni prijavljala pri organizatorju. Na pot so krenili so iz štirih smeri; Mačkov Graben, od koder asfalt do kmetije pr'Mehačk, Polhov Gradec, iz medvoške smeri preko zaselka Gonte ali iz Dvora. Narava je poskrbela za mraz in zadosti svetlobe, saj se je po celodnevni oblačnosti zvečer zjasnilo in Luna je svetila na bele planine, PD Blagajana pa za joto s klobaso in čevapčiče v planinskem domu, toplo pijačo z maligani ali brez pa tudi v lovskem domu. Veliko večja ponudba toplih stolov in jedi pa je bila na Setniku v kmečkem turizmu pr'Mehačk, kjer so se potrudili z živo glasbo pod taktirko DJ Sušija, dodatnim zunanjim šankom in s tremi zunanjimi ogrevalnimi ognjišči »open fire«. Ocenjuje se, da se je na pijači ali jedači pri njih ustavilo kar 1000 planincev!

In ja, se je šušljalo med planinci, da jota je le zelje s fižolom in ne repa… vendar zelje je lahko problematično ker povzroča prebavne motnje in nekateri ga ne prenašajo dobro. Primorska jota je pa vedno z repo. In tudi tokratna planinska primorska jota ni vsebovala moke zaradi možih alergij na gluten. Poškodb letos ni bilo zabeleženih, tudi zaradi manjše gneče je štart prireditve preko celega večera. Mnogo jih je letos na svojem kartončku obiska žigosalo svoj deseti nočni pohod in so s tem upravičeni do posebnega priznanja PD Blagajana.

Se vidimo ob letu in luni osorej!

Sebastjan Vehar