Babna Gora je ime dobila po pogumnih ženskah v času turških vpadov – nad Babčarjevo domačijo se dviguje nenavadno strma skalnata špica, skalni osamelec Babčarjev tabor. Na njem je bilo zatočišče domačinov, predvsem žensk in otrok, ki so napadalne Turke polivale s smolo, vrelo vodo, metale kamenje in kričale. Zato so prvotnemu imenu vasi Gora dodali še pridevnik Babna ... Na vrhu skalne špice so vidni ostanki kamnite gradnje, verjetno stolpa, ki je imel nekoč pomembno strateško vlogo pri varovanju doline. Prvi zapisi kraja v zgodovinskih virih so iz leta 1315 kot Babenberch, kasneje se pojavi Babenberg in nato Wabinberg, Wabinagora ter nazadnje Babina Gora. V času Jugoslavije je bilo naselje znano po pridelovanju sadja, Agrokombinat Barje je tukaj imel veliko sadovnjakov, v katerih so našli zaposlitev številni vaščani. Leta 1941 sta bila tu prehodno taborišče in partizanska javka rajonskega komiteja komunistične partije za območje Polhograjskega hribovja. V Glažarjevi bajti je v letih 1942 in 1943 deloval izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije. Tu je bila podpisana Dolomitska izjava, s katero so krščanski socialisti in predstavniki sokolskega gibanja formalno priznali vodilno vlogo komunistični partiji v boju proti okupatorju.

Tudi turizem so zanetile babe …
Turistično prepoznavnost Babni Gori pa daje danes TD Veternik: »Želeli smo, da bi se večkrat družili in skupaj poveselili. S tem namenom je skupina zagnanih posameznikov leta 1996 ustanovila Turistično društvo Veternik,« pravi bivša predsednica društva Mojca Černe, potem ga je vodila Cecilija Jarc, danes pa je predsednik društva Jan Jamnik. Leta 1999 so uredili domiseln prostor za druženje: 120 let star kozolec toplar, ki so ga pripeljali iz Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem, kjer so ga skrbno razstavili, in na Babni Gori znova sestavili. Pri tej izjemni delovni akciji so sodelovali predstavniki skoraj vseh hiš v kraju. Kozolec so namenili za prireditveni prostor z odrom, mizami, klopmi, vodo, elektriko in parkirnim prostorom. Društvu je uspelo v vas pripeljati odmevno prireditev, ki daje kraju prepoznaven pečat: tekmovanje glasbenikov na diatonični harmoniki za pokal Babne Gore z imenom Večer pod Veternikom. To je eno izmed izbirnih tekmovanj za finalno prireditev Zlata harmonika Ljubečne. Za osrednjo vaško prireditev, ki je običajno prvo julijsko soboto, se dobro pripravijo in skrbno uredijo domača dvorišča. Strokovna žirija izbere zmagovalce petih kategorij, po tekmovanju pa vsi harmonikarji zaigrajo skupinsko skladbo. 
Turistično društvo se ne imenuje Veternik po bližnji vzpetini, temveč po močnem spomladanskem vetru. Stene Veternika in osamelec Babčarjev tabor predstavljajo športnim plezalcem izziv. 
Pestro je tudi prvomajsko kresovanje. Ki ga najmlajši z veseljem pričakujejo, ob ognju pečejo hrenovke in jabolka. Zvečer pa je čas za druženje odraslih ob kresu, hrani in pijači. Tokrat se je prvič pod koziolcem predstavil Žagarjev žar, torej domačin z vasi Podreber je profesionalno pripravil, spekel in ponudil preko 70 burgerjev z različnimi nadevi. Za pijačo in glasbo pa je poskrbel domačin z babne Gore, tako da se je druženje zavleklo še v naslednji dan inprav je tako - ob pretirani digatalizaciji življenja, fejst bukovih mulcev, pa tudi zasvojenih odraalsih z zasloni namesto s druženjem in športom, kakor je najbolj naravno in zdravo. Lahko se zahvalimo organizatorjem, da so takole podkurili druženje v naši občini in marsikatera vez se je  med občani ponovno spletla, marsikatera zamera pa razpletla … na zdravje!
Oglejte si tudi filmski prispevek iz zraka in zemlje.

Sebastjan Vehar