V projektni pisarni Vid Klančar izdeluje konservatorske načrte, projekte, za potrebe obnov stavbne dediščine in izvedbe restavratorskih posegov. Prav tako izvajajo sondiranja in arhitekturne posnetke, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine je res edini, ki izdeluje konservatorske načrte za kulturne spomenike v lasti države, a privatna podjetja pripravljajo konservatorske načrte za kulturne spomenike v privatni lasti.
Sredi maja je delavnica Restavratorstva Kavčič odprla svoja vrata za javnost in na dan odprtih vrat pokazali trenutne projekte. Mojster Franci Kavčič, akad. rest., je ročno brusil lesene podstavke prestižne serije kristalnih kozarcev, za katere je slovenska oblikovalka Mateja Krašovec Pogorelčnik dobila l. 2015 tudi mednarodno oblikovalsko nagrado (www.stories-design.si).
Anita Jakoš, akad. rest., pa na drugi strani prostorne delavnice s čopičem v roki retušira zgornji del cerkvenega oltarja, kateremu z natančnim nanašanja barvne plasti na poškodovanih mestih vrača prvotni videz marmorja. Sprva je bilo potrebno z vročim zrakom odstraniti firnež, rjavo plast, pod katero se je nato pokazala prvotna barva belega marmorja. Se je pa najprej izvedlo sondiranje, torej se je na manjšem področju po plasteh odstranilo vse barvne nanose do samega lesa. Pri odstranjevanju si pomagajo z različnimi topili, mehansko s skalpelom in s toplim zrakom, pač odvisno od posameznih zlepljenih plasti.
V tretjem delu delavnice se popravlja lesena konstrukcija spodnjega dela oltarja, ki je močno poškodovana od lesnih zajedavcev. Mojster z zadnje manj vidne strani lepi v kotni spoj originalnih desk novi les s pomočjo dvokomponentne epoksidne smole. Še prej se je celoten oltar postavilo v komoro s plinom proti lesnim škodljivcem, taka dezinsekcija zbeza na plano v les zarite ličinke, ki se prehranjujejo z njim in potem dozorijo v male mušice, ki izvrtajo dobro vidne luknjice in zletijo na svobodo. Gre za hroščke iz družine navadnih trdoglavcev, imenovani tudi mrtvaška ura, ki jih najdemo v praktično vseh starih kosih pohištva, za njimi pa ostaja na tleh droben lesni prah. Na sosednji mizi so še bolj poškodovana angelska krila, ki so zaradi lesnih zajedavcev mestoma izgubila obliko, a jih bodo mojstri s pomočjo iste metode – dezinsekcija, lepljenje novih lesenih delov, brušenje, barvanje – spet spravili v prvotno formo.
Posebej za naš časopis pa je Julijana Urbančič, kons. rest. teh., opravila pozlato, torej nanesla pravo zlato na leseni vzorec, pri čemer sem ostal osupel – pravo zlato je namreč dobavljivo v obliki le nekaj mikronov tankih lističev, shranjeno v blokcu papirja. Zlati listič poljubne velikosti, ki ga lahko odtrga že močnejša sapa, se na ravni podlagi razreže v majhne koščke z navadnim nožem, nato se ga dvigne s posebnim čopičem iz veveričjih dlak - ta se dovolj naelektri in s tem postane privlačen za listič že s potegom skozi lase! Zlati listič se nato previdno prenese na leseno ali mavčno podlago, ki se zlati, a še prej namaže podlago z alkoholom, ki aktivira lepilo na polimentni podlagi. Ne boste verjeli, lepilo v tej podlagi je naravni jajčni beljak! Ko alkohol izhlapi, se na pogled grobo nesijajno zlato površino spolira s poldragim kamnom ahatom, ki je iz praktičnih razlogov nasajen na leseni palici.
Zelo zanimiva sta tudi dva črna lesena križa stara najmanj 100 let, katera nosijo pogrebci v sprevodu za krsto. Napis v latinščini je zelo pomenljiv, saj na eni strani križa piše:«Danes meni«, na drugi strani pa: »jutri tebi«. Vsekakor je bil obisk restavratorske delavnice, kjer se združujeta umetnost in tehnika, prava paša za oči in radovedni um, tudi vsi mojstri in mojstrice svoje obrti so prijazni in sproščeni. Toplo priporočam obisk, pa ne pozabite, da v primeru popravila običajno naša občina vrne vsaj četrtino sredstev za restavriraje, tako je bilo tudi pri naši hiši, kjer so restavratorji iz Šentjošta mojstrsko obnovili vse tri svetnike na pročelju lesene verande (Jezusa, Marijo in sv. Lovrenca, zaščitnika žara). In ta okras ni naključje, saj je na naslovu Polhov Gradec 50 deloval zadnji pograjski podobar Jernej Ternovec (1846 – 1933), rojen na Setnici nad Polhovim Gradcem. Mizarstva se je izučil pri očetu mizarju, za podobarstvo pa se je navdušil ob obnovi oltarja v cerkvi sv. Lovrenca nad Polhovim Gradcem. O njem govori tudi spominska plošča na hiši.
Za obstanek Restavratorstva Kavčič se nikakor ni treba bati, saj so njihove reference dobro opravljenih del segla že krepko preko meja Slovenije! Več informacij na www.restavratorstvo-kavcic.si
Sebastjan Vehar
