Kratka dejstva o največji katastrofi v zgodovini Slovenije:
- Trgovina Mercator v Polhovem Gradcu je dobila agregat že v ponedeljek, vendar le za blagajni, tehtnico sadja in luči. Meso in mlečne izdelke iz hladilnikov so zato morali zavreči.
- Celo mobilni aparati niso delovali v ponedeljek, v torek pa je prvi začel delovati signal operaterja Tušmobil; Mobitel je dajal signal le za nujne klice, zato sem posodil telefon za nujno oskrbo.
- Policijska postaja Vič ni prejela nobene prijave kraje agregata, čeprav so imeli gasilci kar nekaj dela s sumljivim golfom in so zato celo zapirali cesto v Dolenji vasi.
- Cesta Ljubljana–Polhov Gradec je bila uradno zaprta kar nekaj dni in avtobus ni vozil, osebna vozila pa so vozila slalom med več podrtimi drevesi. Motorka v prtljažniku je bila del obvezne opreme.
- Največja naravna katastrofa v slovenski zgodovini: škoda naj bi presegla 0,6 % BDP (vsega, kar ustvarimo v enem letu) in upravičeni smo do evropske solidarnostne pomoči.
- Civilna zaščita je sosednje države že v nedeljo zaprosila za 100 velikih generatorjev energije, in prvih 30 je prišlo iz Avstrije, Češke in Nemčije. Naša občina je za center Polhovega Gradca najela hrvaški agregat z močjo 200 kW. Američani so Slovenski vojski 8. februarja podarili 10 agregatov moči od 15 do 100 kW, ki jih je ta razdelila v okolici Pivke.
- Elektropodjetja ob padcu daljnovodov zaradi potrganih kablov prodajo okoli 30 % manj električne energije.
- V Postojni so po navedbah časnika Independent, ki nas primerja s filmom Ledena doba, ljudje uporabili celo sekire, da bi osvobodili svoje avtomobile izpod 15 centimetrov debelega ledu.
- Varovalni pas brez drevja ob srednjenapetostnih kablih (20 kV) je deset metrov, ob visokonapetostnih (110 kV) pa 15 metrov, za sečnjo skrbijo večinoma podizvajalci.
- 80 % vseh električnih vodov poteka po zraku, ker je gradnja pod zemljo okoli 200 % dražja, v hribovitih predelih pa zaradi plazenja zemlje vkopavanje kablov sploh ni možno.
- Brezje pri Dobrovi je bilo priča nenavadnemu polnočnemu požaru ob daljnovodu (110 kV), ki je prišel v stik z zemljo; prišlo je do "elektroobločnega varjenja". Na portalu YouTube je posnetek v nekaj dneh dosegel več kot 20.000 ogledov.
- Na območju Elektra Ljubljana, torej primestnih občin, je bilo 7. februarja brez elektrike 15.000 gospodinjstev oz. kar 700 transformatorskih postaj.
- Padlo je 33 velikih paličnih kovinskih stolpov visokonapetostnega daljnovoda, začasno delajo obvoze preko ostalih, ki pa so preobremenjeni. Kilometer novega 110-kilovoltnega daljnovoda stane skoraj 300.000 evrov!
- Padlo je več kot 100 lesenih drogov in cca. 700 km srednjenapetostnega daljnovoda.
- Prizadetih je 500.000 ha gozda, 4 milijone kubičnih metrov lesa bo treba odstraniti zaradi žleda. Letno se sicer pri nas poseka okoli 3,5 milijona m³ lesa, od tega 20 % za kurjavo, preostalo za industrijo in naraščajoči izvoz.
- Les v vsej svoji življenjski dobi skladišči ogljikov dioksid; 1 hektar gozda v Sloveniji letno v nadzemni in podzemni masi shrani v povprečju 9 ton ogljikovega dioksida. Poleg tega proizvaja kisik.
- Slovenska vojska se odzove na poziv civilne zaščite; ob ujmi se je v nedeljo najprej aktivirala v Pivki. Tisti teden je sodelovalo skupaj okoli 450 vojakov in dosti težke mehanizacije.
- Kmetijsko ministrstvo je 10. februarja dva milijona evrov namenilo za urgentno čiščenje 6.000 kilometrov gozdnih cest.
Iz javnih občil in pogovorov zbral Sebastjan Vehar



