Prepelica je najmanjši predstavnik ptic iz družine poljskih kur, ki se jeseni odseli, spomladi pa vrne s prezimovanja v Afriki in Arabiji. Meri okoli 18 cm, samec in samica sta si po videzu zelo podobna, a ima samec nekoliko izrazitejšo barvo in rjavo podvratno perje, medtem ko ima samica belo perje in dostikrat črne pike po telesu. Nad očmi ima samec belo progo.

Prepelica jajca vali okoli 18 dni. Hrani se z različnim rastlinjem, semenjem in tudi žuželkami, rada ima rahlo vlažna tla. Prepelice veljajo za specialiteto, tudi zaradi njihovih jajc, ki vsebujejo nekajkrat (vsaj trikrat) več mineralov in vitaminov kot jajca domače kokoši. Eno jajce vsebuje 74,6 % vode, 13,1 % beljakovin, 11,2 % maščob, 1,1 % rudnin (od tega 3,5 mg železa, 2,2 mg fosforja in 0,5 mg kalcija), veliko vitaminov, predvsem A, B1, B2, B6, ter pomembne encime, njegova energijska vrednost pa je 65 J oziroma 15,8 kalorij. Prepeličje jajce je torej kot meso teh ptic, po količini ga je manj, a je veliko boljše kakovosti.

GOJENJE PREPELIC
Prepelice so divje živali in letijo, zato je prosta reja zahtevna. Gojijo jih v kletkah omejene višine, saj si v previsoki kletki lahko ob poskusu letenja zlomijo tilnik. Jajca začnejo nesti zgodaj, po 30. do 45. dnevu življenja, in jih na leto povprečno znesejo 280, ampak ob tako intenzivni reji potrebujejo toploto, prostor pa mora biti razsvetljen vsaj 18 ur na dan. Živijo v kletkah dimenzij 100 x 50 x 45 cm, v katerih je običajno po 60 živali, ljubiteljski rejci pa uporabljajo kletke v velikosti 50 x 30 x 30 cm, v katerih je po deset prepelic. Največje število oplojenih jajc dosežemo v razmerju tri samičke na enega samčka. Gojene prepelice hranimo z domačo mleto hrano (ječmen, koruza, pšenica), minerale in vitamine dobijo iz zemlje, ob prosti paši (kar je najcenejše, pa tudi najboljše), zelo rade imajo tudi ostanke solate in žuželke z vrta.

UPORABA JAJC, MESA in GNOJA

Okus jajčk se ne razlikuje dosti od okusa kokošjih, a ker uživanje prepeličjih jajc zaradi njihove sestave dobrodejno vpliva na številne bolezni (slabokrvnost, sladkorno bolezen, arteriosklerozo, povišan holesterol in krvni tlak), jih za potrebe zdravljenja jemo surova, in to zjutraj na tešče. Boljša bodo s sokom in dodatkom sladkorja. Na spletu lahko preberemo, da ob taki zdravilni kuri (ali prepelici) uživamo najprej po tri jajca na dan, pozneje pa že po pet; kura s 120 jajčki traja 25 dni, ob ceni 0,13 € na jajček pa stane okoli 15 €, kar je zanemarljiv strošek.

Prepeličja jajca hranimo v zaprtih škatlah v hladilniku, pri temperaturi do 4 stopinj Celzija (na spodnji polici in ob zadnji steni je hladilnik najhladnejši), in tako hranjena so surova uporabna do 60 dni, prekuhana pa še kak teden dlje. Rejci jih rednim strankam pošiljajo kar po pošti, a na mini farmi »Pr' kmet« sredi Polhovega Gradca se lahko oglasite tudi osebno (041 859 385), najbolj znana pa je farma Vreček v Šenčurju (040 191 580).

Specialiteta z dolgim rokom trajanja so prepeličja jajčka, vložena v kisu, kuhana s čebulo in poprom (prodajna cena 10 €). Meso prepelic se lahko pripravi kot piščančje meso, le da je drugega okusa in ranga, saj se smatra za divjačinsko meso in ga povsod po svetu uživajo kot specialiteto. Cena za tri sveže in vakuumsko pakirane prepelice je na trgu okoli 20 €.

Izredno kakovosten pa je tudi gnoj, ki vsebuje veliko hranilnih snovi in na področju sodobne biološke pridelave hrane pridobiva vse več pomena, zato ne preseneča, da se na spletu prodaja zahtevnim vrtnarjem. 

Sebastjan Vehar