Primerjava poplav l. 1926 in 2023

Oznaka na viškem transformatorju v Ljubljani kaže nivo vode na Viču leta 1926, in v nedeljo 19. septembra 2010, je bila voda podobno visoka: Tržaška cesta poplavljena v dolžini kilometra! Letos pa ne, saj so miljoni evrov vloženi v dela na vodotoku gradaščice in Glinščice, za ograditev in poglobitev struge na Viču pokazali svoj namen! Pa tudi Horjulska dolina ni bila poplavljena, saj je voda z neba zalila izključno Polhograjske Dolomite in kraje severneje.
Arhivska poročilo pišejo, da je poplavna voda leta 1926 zelo smrdela – bila je kavne barve, kajti na območju današnjega Viča so bile kmetije in voda je splavila vse gnojne jame. Največja razlika je v obsegu poselitve, saj pred 100 leti so bile na viču v Ljubljani kmetije in ne stolpnice ali podzemne garaže. Voda je imela tako več travnikov, kjer se je lahko razlivala. Podobno kot v Ljubljani so se brežine rek v naši občini močno pozidale tudi drugje. Velika razlika je tudi v opremljenosti poplavljenih hiš, kajti l. 1926 ni bilo elektronskih naprav in bele tehnike, niti cenenega pohištva in vrat iz iverke, ki ob vlagi nabrekne in razpade. Pred stoletjem so imeli vrata in pohištvo izdelano iz masivnega lesa in povodenj mu ni naredila večje škode, še manj pa na avtomobilih, saj jih ni bilo - le konje in živino je bilo treba pospremiti iz območja struge in poplav. Zgradbe so bile tisto obdobje vlažne tudi brez poplav, zidane iz kamna in apnene malte brez izolacije, tako da tudi njih voda ni uničila. Leseni podi po tleh iz macesna so se napeli, marsikje je tla zvilo, a ko so se v nekaj tednih posušila, so jih s cveki pribili nazaj in je bilo spet vse v redu.

Televizija in hladilnik na Slovenskem

Televizijo na katodno cev so najprej uvedli v ZDA leta 1928. V Sloveniji je prvič stekel redni televizijski program l. 1958, torej kar 20 let za britanskim prvim rednim televizijskim programom na svetu, in 30 let zatem, ko se je na Slovenskem prvič oglasil radio.

Hladilnik je prišel v domove ljudi po l. 1929 in to v Amerikli - do takrat so v industriji kot hladilna sredstva uporabljali strupene pline (amoniak, metilklorid in žveplov dioksid), kar je privedlo do več smrtnih nesreč, ko je plin iztekel iz hladilnikov. Tri ameriške korporacije so zato razvile manj nevarno metodo hlajenja s Freonom -  v samo nekaj letih so kompresorski hladilniki na Freon postali standard za skoraj vse domače kuhinje, vendar v nekaj desetletjih smo spoznali, da je Freon kot plin klorofluoroogljik ogrozil ozonski plašč celotnega planeta!

Poplave med leti 1901 - 2023

1901, november - hude poplave v večjem delu Slovenije, najbolj na Gorenjskem.

1903, september - bile hude poplave na Štajerskem in na Koroškem, Drava je prestopila bregove, glavni most v Mariboru poškodovan, Ptuj poplavljen, umrlo je 17 ljudi.

1903, december - na Ljubljanskem barju je voda segala do oken hiš.

1924, avgust -  nad Polhograjskimi dolomiti je nastala strašna nevihta, ki je lomila drevje, kozolce in cele sestoje gozda, hudourniške vode odnašale vse pred seboj. V tem večeru je umrlo 19 ljudi in porušilo je številne hiše. 

1925, november - hude poplave v Pomurju, na Štajerskem in na Koroškem. Voda je poškodovala okoli 150 hiš, 4 pa porušila. Poplavljenih je bilo skupno 100.000 ha njivskih površin, umrla sta 2 človeka in več 100 glav živine.

1926, avgust - hude poplave v večjem delu Slovenije; Celje poplavljeno, umrlo je več ljudi, Drava je rušila mostove na mariborskem, celotna dolina od Slovenj Gradca do Dravograda je bila poplavljena. Vsa dežela je zbirala za nesrečne ljudi. 

1926, september - hude poplave na območju Ljubljane. V Gradaščici so umrli trije ljudje. Gradaščica je rušila hiše in mostove in v njej umrli trije ljudje. Poljanska Sora je uničila 50 zgradb in zahtevala 10 življenj.

1926, oktober – ogromna škoda Gorenjskem okoli Škofje Loke, Žirov in v Kokrški dolini.

1954, junij - nalivi in neurja so divjala tri tedne in prizadela širše celjsko območje, v porečju Savinje, Pake in Hudinje je umrlo 22 ljudi, odnašalo je mostove, ceste in hiše.

1966, december - v Zasavju, na Koroškem in Štajerskem so narasli potoki, .zaprtih je bilo veliko cest, utonili so štirje ljudje.

1972, april in julij - narasla Mura je prestopila bregove in zalila 50 vasi in poplavila Ljutomer. Okoli Maribora več kot sto zemeljskih plazov in 14 porušenih mostov.

1990, november - reke so prestopile bregove po vsej Sloveniji, najbolj v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini,  v porečju Kamniške Bistrice so zahtevale dve življenji, poškodovale 2683 kilometrov cest, 20 kilometrov železniških prog in uničile 96 mostov, sprožilo se je kar 1200 plazov. Uničenih je bilo 190 hiš, poškodovanih pa več kot 5000.

1998, oktober in november - V Posavju je poplavilo 120 objektov, Krška vas je bila povsem pod vodo, potoipljeni tudi Žalec, Nazarje, Celje in Laško.

2000, november - nad Logom pod Mangartom se je sprožil murasti tok, ki je zdrvel po strmi strugi Mangartskega potoka v naselje. Plaz kamenja in skal ter vode je bliskovito in nepričakovano podrl most ter porušil šest objektov, pri čemer je umrlo sedem ljudi.

2004, oktober -  Baško grapo in druge dele Tolminskega so prizadele poplave, tudi Gradaščica je poplavila cesto med Ljubljano in Polhovim Gradcem.

2005, avgust - v Posavju, v okolici Sevnice in Krškega ter na širšem območju brežiške občine so našteli skoraj 600 plazov. Ob Muri so razglasili izredne razmere, gladina reke se je dvignila na 481 centimetrov, kar je bilo največ v zadnjih 50 letih.

2007, september: v občini Železniki je v nekaj urah padlo več kot 200 l/m2 dežja. Selška Sora in Savinja s pritoki so v zelo kratkem času silovito narasli in v najbolj smrtonosnih poplavah v samostojni Sloveniji je umrlo šest ljudi, nastala je tudi ogromna gmotna škoda.

2010, september – poplavljeno Ljubljansko barje in deli Ljubljane, ter porečje Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku ter kraška polja Notranjskega in Dolenjskega krasa. Škode je bilo za 250 milijonov evrov.

2012, november - poplave na območju Drave, ki je zaradi nenadnega pritoka iz Avstrije (jezovi dvignjeni) močno poplavila. Izmerili so rekorden pretok Drave, ki je dosegel 2900 m3/s. največ po l.1965.

2014, februar- poplave po zelo mokri zimi in zaradi taljenja katastrofalnega žleda so zajele Planinsko polje. Voda se dolgo ni umaknila in je zalila številna poslopja v krajih Laze in Planina.

2014, september - v močnem deževju na vzhodu Slovenije je bilo poplavljenih več kot 1000 objektov in 181 cestišč, sprožilo pa se je prek 240 plazov,  pri Vranskem je voda odnesla dve človeški življenji.

Družina Lamovec je bila v Polhovem Gradcu najbolj potopljena

Tudi Lamovčevi so se po odmevnem filmu poplav iz zraka obrnili name, da jim pomagam s posnetki dvorišča pred poplavami in po katastrofi, ko je narasla velika božna odnesla deset metrov širok pas dvorišča. Tako so lažje po tednu dni nasuvali dvorišče nazaj v prvotno stanje z materialom, ki so ga delavci odvažali iz potopljene struge Velike Božne. Le meter od hiše je še stala trdna zemlja, sama hiša pa je bila poplavljena vse do oken, 80 cm visoko! K sreči so se lahko umaknili v nepoškodovano 1. nadstropje.

»Vhodna vrata so nam popustila pod silo podivjane Božne, naenkrat so se odprla - kljub vrečam s peskom in potem je voda planila notri kot na potapljajočo ladjo. Voda je že prej bruhala Iz wc in talnega sifona«, pravi presunjena stanovalka Irena, ki se je z družino pravočasno umaknila v zg. nadstropje. Ob ogledu poškodovanih in napihnjenih plošč omar iz iverke, ki se sedaj sušijo, ob brnjenju dveh izposojenih sušilcev, ki jih pripeljali prostovoljci, se opazi umazan madež na stropu – nastal je ob čiščenju, ob hkratnem spiranju z vodo in sesanju vode in blata z drugo cevjo - gasilci PGD Polhov Gradec so bili ves čas v pomoč in družina Lamovec se jim iskreno zahvaljuje. Tudi sosedom in PGD Zaklanec ter PGD podolnica ter številnim prostovoljcem.

Delno podrt most do PGD Hruševo, uničene ceste…

Župan Dolinar ocenjuje, da je škode na javni infrastrukturi v občini Dobrova – Polhov Gradec, torej cestah in mostovih, za 30 mio EUR. Grabni od Polhovega gradca naprej so bili zaradi plazov ali odnešene ceste ter podrtih mostov neprevozni še nekaj dni. Narasla Gradaščica je v svojem najbolj divjem jutru 4. avgusta spodkopala desni temelj betonskega masivnega mostu, ki se je zato na desni strani sesedel za skoraj pol metra. Po prvih informacijah s terena so gasilci PGD Hruševo, katerim je ta most dakeč najbližja pot za intervencije, pričakovali začasni most slovenske vojske, a po zadnjih informacijah bodo montažni jekleni most iz solidarnostnega sklada postavili italijanski vojaki. Njihovi predstavniki so bili na ogledu konec avgusta in v sredini septembra bi most moral stati. Zahvala gre občini in pa civilni zaščiti. Kakšno težo bo zdržal? Najmanj težo 15 ton, torej polnega gasilskega tovornjaka, saj le ta je zmeraj poln vode, 2.500 l jo vsebuje, ter orodja za reševanje, saj nikoli ne veš, kdaj je potrebna intervencija.

Pograjski dom in brezdomka na rokah gasilca

Gasilci PGD Polhov Gradec so v petek 4. avgusta že pred 5. uro zjutraj prihiteli na intervencijo z gasilskim vozilom do deroče reke, ki je po vseh straneh oblivala gostilno Pograjski dom, da je sama stavba postala otok sredi blatne deroče vode, ki je skupaj z drvečim drevjem in drvmi izpod Črnega Vrha pred seboj odnašala tudi inventar, na katerih so še prejšnji dan pridna dekleta stregla goste! Dvoje masivnih lesenih miz in klopi in tudi celotna lesena plaža dolžine deset metrov je tako odplavala proti Ljubljani. Poplavilo je tudi nekaj vozil in pa celotno zalogo mesa in živil v kleti, saj je osem zamrzovalnih skrinj zaplavalo pod strop kleti in v vrtincu deroče vode potopile dobiček priljubljenega gostinca. Ampak tu se piše zgodba o junaštvu - gasilec Janez Grbec je požrtvovalno vstopil v poplavljeni objekt in pogumno odnesel preko deroče vode na suho v gasilsko vozilo mlado natakarico, ki tukaj začasno prebiva.

Jurijeva žaga prizadeta iz zraka in iz vode

Smolnik 2 je naslov velikega lesenega dvoetažnega objekta, ki že desetletja zeva prazen in zapuščen kot opomnik na nekdaj napredno in ekološko  tehnologijo – zajezena Velika božna je preko lesenih korit gnala vodna kolesa, ta pa žago, kasneje pa generator elektrike.  Gradnja žage se je začela l. 1924, a že dve leti kasneje je povodenj odnesla jez. Z močno voljo je lastnik zgradil novi močnejši betonski jez, ta jez so pa samovoljno znižali, torej zgoraj odrezali za 35 cm, urejevalci hudornikov pred desetletjem.

Zaradi poplave je tu na Jurjevo žago spodjedena smreka padla na streho opuščene žage in se zarila v ostrešje kar dva metra globoko. Pobesnele vode so odnesle še 250 m2 dvorišča, vključno z njivo in tremi jablanami,saj je voda drla z obeh strani hiše in v kleti naseljene stanovanjske hiše segla 30 cm visoko! Masiven betonski most do travnikov na drugi strani V. Božne je bil narejen l. 1971 v lastni režiji, a voda ga je na desni strani struge spodkopala tako močno, da se je sesedel za 40 cm! Podobna usoda je doletela še večji betonski most v naselju Hruševo. Stanovalka Vida se boji naslednje poplave, ki ji lahko odnese še preostali del dvorišča in spodkoplje temelje hiše, ki je zdaj odmaknjena le še nekajmetrov od struge Velike Božne, zato upa na čimprejšnjo sanacijo, ki pa se 20 dni po katastrofalnih poplavah še ni začela. So pa z velikim bagerjem padlo smreko dvignili iz udrtega ostrešja zapuščene žage, v katerem sedaj zeva velika luknja.

Sebastjan Vehar