S pesmi so našo deželo v prvem delu počastili Mešani pevski zbor Gregor Rihar, Jutranji cerkveni pevski zbor, ženski pevski zbor Danica ter Briške cvetke, ki so tudi tokrat prinesle poseben žar in luč med občinstvo. Te je med nastopi nagovorila tudi črtica Zaklenjena kamrica iz Cankarjevega dela Podobe iz sanj, ki jo je doživeto prebral Roman Vučajnk. Še nekaj drugih del iz njegove bogate literarne zakladnice ustvarjanja ter pisanja je kasneje nanizal in navedel povezovalec večera Simon Purger, ki je poudaril bistvo mnogih Cankarjevih del, in to je življenje preprostega človeka. Zatem pa se je občinstvo za nekaj časa preselilo več kot sto let nazaj ter pokukalo v izbico na Rožniku. Ravno tedaj sta k Ivanu Cankarju na obisk prišla njegov bratranec Izidor Cankar ter prijatelj Hinko Smrekar. Po moško so ob skodelici kave poklepetali o življenju na Rožniku in tem kako je bilo na Dunaju, rekli so nekaj krepkih na račun politike ter ustavili misli pri pisanju in motivih zanj, pri tem seveda niso mogli mimo lepot pisanja, pa tudi tistih ženskih lepot, ki so včasih navdih za ustvarjanje. Tako so trije člani dramske skupine Neptun na hudomušen in zanimiv način predstavili utrinek iz Cankarjevega življenja. Igri pa je ponovno sledila pesem predvsem prazničnih in domoljubnih pesmi v izvedbi Mladinskega in otroškega ter dekliškega pevskega zbora Višajčki, za tem so jih nekaj lepo zapele članice vokalne zasedbe Svetlice, ki pa so se jim v venčku pridružili tudi člani Moškega pevskega zbora TD Briše. Prireditev pa ni obšla prazničnih voščil, ki sta jih zbranim v dvorani javno izrekla tudi župan Franc Setnikar ter polhograjski župnik Bogdan Oražem, ki je blagoslovu prislonil še svoj piskrček ter navzočim prebral unikatno črtico iz zakladnice njegove bogate domišljije. Tako je poskrbel, da so obiskovalci na svoje domove odšli ne le napolnjeni z duhom kulture, pač pa tudi nasmejanih obrazov in vedrih misli.

Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič