Logo MojaObčina.si
DANES
18°C
8°C
JUTRI
25°C
7°C
Oceni objavo

Slovesno odprtje vremenskega radarja na Pasji ravni

Črni Vrh/Pasja ravan, 16. maj – Na Pasji ravni je potekalo slovesno odprtje novega vremenskega radarja, ki so ga namenu predali minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan, generalni direktor Agencije RS za okolje Joško Knez ter župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar in župan Občine Gorenja vas - Poljane Janez Milan Čadež. Pred prerezom traku je v domu krajanov na Črnem Vrhu potekala prireditev, na kateri so gosti spregovorili o pomenu nove pridobitve.
Slovesnost v znamenju nagovorov visokih gostov in predstavitve novega vremenskega radarja

"Danes je zelo velik dan tako za meteorologijo, Državno meteorološko službo, Agencijo RS za okolje ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje kot za vse državljane in državljanke. Prizadevanja več generacij meteorologov so končno postala realnost, saj smo z novim vremenskim radarjem na Pasji ravni in 284 novimi merilnimi postajami po Sloveniji iz projekta BOBER pridobili mnogo boljšo informacijo o vremenu ter dosegli mnogo boljše napovedovanje hudourniških poplav in hkrati večjo varnost pred naravnimi ujmami, ki so v zadnjih letih vse prepogoste." S tem nagovorom je zbrane v domu krajanov na Črnem Vrhu na slovesnosti ob odprtju novega vremenskega radarja nagovoril generalni direktor Agencije RS za okolje Joško Knez. Ta se je v imenu agencije vsem sodelujočim v projektu zahvalil za korektno sodelovanje, posebno zahvalo pa je namenil domačinom, ki so projekt vzeli za svojega.

Zbrane je pozdravil tudi minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan, ki je v nagovoru med drugim na kratko povzel bistveni element okoljske kohezije, ki se odvija vse od leta 2007 in znotraj katere se z evropskimi in slovenskimi sredstvi financirajo zelo pomembni projekti, med njimi tudi BOBER, s katerimi se rešujejo nekatera odprta okoljska vprašanja. Kot minister, ki skrbi tudi za varnost ljudi v Sloveniji, je izpostavil pomembnost novega radarja, ki bo nenadne vremenske dogodke napovedal pravočasneje in natančneje ter tako prispeval k preprečitvam človeških žrtev in k zmanjšanju materialne škode. Ta je bila namreč v preteklih letih zaradi elementarnih nesreč za slovensko državo izjemno visoka.

V imenu gostitelja, Krajevne skupnosti Črni Vrh, je zbrane nagovorila njena predsednica Tončka Dolenc, ki je vse lepo pozdravila in jim zaželela dobrega počutja na Črnem Vrhu. Zahvalila se je krajanom, ki so pred dvema letoma odločitev o postavitvi radarja podprli, ter Občini Dobrova - Polhov Gradec, ki je projektu tako organizacijsko kot finančno stala ob strani.

Spregovoril je tudi župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, ki je ministra in državno sekretarko z ministrstva za kmetijstvo in okolje, generalnega direktorja Arsa, predsednika Civilne zaščite RS, številne meteorologe, izvajalce investicijskih del in krajane lepo pozdravil ter jih v te prelepe kraje povabil večkrat. "Želim, da bo radar čim večkrat napovedal sonce, če pa ga ne bo napovedal, naj nas sonce in prijaznost kljub temu spremljata na vsakem koraku," je zaključil misel.

Slovesno prireditev so s pesmijo in recitacijami popestrili učenci Podružnične osnovne šole Črni Vrh, ki so se v pesmi in besedi poigrali z vremenom.

 

Od predelanega vojaškega radarja do meteorološkega radarskega centra

Nagovorom je sledila predstavitev novega vremenskega radarja, ki jo je podal vodja projekta Marjan Divjak. Ta se je najprej dotaknil zgodovine radarskega zaznavanja padavin v Sloveniji, ki seže v leto 1971, ko je bil na Žikarcah pri Mariboru vzpostavljen prvi meteorološki radarski center s predelanim vojaškim radarjem uporabnega dosega 40 kilometrov. Potrebe so zahtevale več, in tako so leta 1984 na Lisci pri Sevnici vzpostavili nov center z računalniško vodenim radarjem uporabnega dosega 200 kilometrov; ta je sprva služil le za obrambo pred točo, leta 1997 pa je z nadgradnim sistemom začel spremljati padavinske sisteme za splošne namene. Ob katastrofalnih poplavah v Železnikih leta 2007 pa je postalo jasno, da imajo pristojni premalo informacij, da bi državljane lahko obvestili o preteči nevarnosti, tako da bi se ti še pravi čas lahko zavarovali. Pokazala se je torej potreba po dodatnem vremenskem radarju na območju zahodne Slovenije in s projektom BOBER (Boljše opazovanje za Boljše Ekološke Rešitve) so se dejavnosti za postavitev radarja začele že leta 2007, ko je bila izbrana lokacija. Leta 2012 je bilo zanj izdano gradbeno dovoljenje, vsa gradbena in inštalacijska dela pa so se opravila v zadnjega pol leta. Postopek je omogočal, da je bilo v letu 2014 izdano uporabno dovoljenje, naprava pa z odprtjem predana svojemu namenu.   

 

Projekt BOBER vreden okoli 33 milijonov evrov, od tega dobra 2 milijona za vremenski radar

Projekt, ki se financira s pomočjo Kohezijskega sklada EU in je vreden okrog 33 milijonov evrov, vključuje posodobitev in nadgradnjo celotnega vremenskega radarskega sistema, torej ne gre le za postavitev novega vremenskega radarja na Pasji ravni, temveč tudi za posodobitev ključnih komponent na Lisci, postavitev in zamenjavo merilnih postaj po vsej Sloveniji, posodobitev računalniške opreme in še nekatere izboljšave, ki bodo prispevale k povečanju zmogljivosti Arsa pri spremljanju in proučevanju vodnega okolja v Sloveniji ter napovedovanju meteoroloških in hidroloških izrednih pojavov. S tem projektom pa se je Slovenija vključila tudi v evropsko omrežje EURAD, sestavljeno iz več kot 150 vremenskih radarjev, ki jih uporabljajo nacionalne meteorološke službe.

 

Predaja radarja namenu in ogled prostorov za spremljanje podatkov

Po predstavitvi projekta so bili zbrani povabljeni na odprtje in ogled vremenskega radarja na Pasji ravni, ki je nameščen na tromeji občin Dobrova - Polhov Gradec, Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka. Radar so namenu predali minister Dejan Židan, generalni direktor Arsa Joško Knez ter župana občin Dobrova - Polhov Gradec in Gorenja vas - Poljane, Franc Setnikar in Janez Milan Čadež. Po prerezu traku so se zbrani povzpeli 20 metrov visoko, na stolp, od koder so občudovali lep razgled daleč nad Polhograjsko in Škofjeloško hribovje.

 

Pasja ravan skupaj z vremenskim radarjem znova najvišji vrh Polhograjskega hribovja

Pasja ravan je s postavitvijo vremenskega radarja spet postala najvišji vrh Polhograjskega hribovja, ki po novem meri 1.040 metrov. Še pred nekaj desetletji je z višino 1.029 metrov sicer veljala za najvišjo vzpetino, a je jugoslovanska vojska v drugi polovici 70. let 20. stoletja vrh zravnala in mu odbila okrog 10 metrov višine. Zato je Pasja ravan še danes po vrhu ravna in ima polno vojaških bunkerjev in rovov. Stolp bi lahko potemtakem služil tudi kot turistično izredno vabljiva razgledna točka, od koder se da videti pokrajino tudi prek slovenskih meja, vendar je območje stolpa, na katerem se nahajata radar in antena, zavarovano. Po besedah predstavnikov občine pa že potekajo dogovori z Arsom, da bi imenoval skrbnika tudi na lokalnem območju, ki bi glede na povpraševanje in želje omogočal dostop do najvišje točke Polhograjskega hribovja.

 

Nadja Prosen Verbič, foto: NPV

 

 

Oglejte si tudi