Tako je tudi z zgodbo Knjižnice Dobrova, ki že desetletja povezuje ljudi in bogati kulturno življenje kraja. Njeni začetki segajo v povojna leta, ko so kulturno poslanstvo v kraju prevzela prosvetna društva, skozi desetletja pa je knjižnica zrasla iz majhne prostovoljske pobude v informacijsko-kulturni center. Danes Knjižnica Dobrova piše novo poglavje svoje zgodovine – s selitvijo v sodobne prostore v Zeleni dolini stopa na pot prihodnosti, kjer bo še bolj odprta, dostopna in pomembna za vse generacije prebivalcev občine. 
V nadaljevanju se bomo dotaknili začetkov Knjižnice Dobrova, ključnih sprememb, ki so jo zaznamovale skozi desetletja, ter vizije, ki ji daje zagon za nadaljnje delovanje. 
Na Dobrovi so, tako kot v mnogih drugih krajih, kulturno življenje v preteklosti oblikovala predvsem cerkvena in prosvetna društva. Po drugi svetovni vojni je to pomembno vlogo prevzelo Družbeno prosvetno društvo Svoboda Dolomiti – organizacija, značilna za povojni čas, ki je kasneje delovala pod imenom Kulturno umetniško društvo (KUD) Dobrova. To društvo je postavilo temelje sodobnemu kulturnemu utripu kraja in pomembno prispevalo tudi k nastanku knjižnice.
Društvo je svojo dejavnost nadaljevalo v takrat novozgrajenem Zadružnem domu na Dobrovi, kjer je kmalu postalo osrednji nosilec kulturnega in prosvetnega življenja v kraju. Pomembno vlogo pa je odigralo tudi pri ustanovitvi Ljudske knjižnice Dobrova, saj je prav DPD Svoboda Dolomiti postavil temelje za njen nastanek in nadaljnji razvoj.
Prvi uradni podatki o Ljudski knjižnici Dobrova segajo v leto 1954. V tistem času jo je vodil dijak, knjižnična zbirka pa je obsegala 806 enot gradiva. Knjižnico je letno obiskalo 93 obiskovalcev, podatkov o številu članov iz tistega obdobja pa ni. Ohranili pa so se podatki iz leta 1967, ki kažejo, da je bilo takrat že 98 aktivnih članov.
Knjižnica je dolga leta domovala v prvem nadstropju Zadružnega doma, kjer so izposojo in strokovno delo opravljali domačini – prostovoljci, ki so se pogosto menjavali. Čeprav imena začetnikov niso znana, so se kasneje kot najbolj predane in dolgoletne sodelavke zapisale Marjeta Rihar-Jovan, Terezija Pečan in Irena Komac.
Ker je knjižnica delovala kot del društvene dejavnosti, je evidenco, nadzor nad njenim delom ter financiranje dejavnosti zagotavljala Zveza kulturnih organizacij Ljubljana Vič–Rudnik.
V prvih desetletjih svojega delovanja je knjižnica doživljala različna obdobja – od rasti in razvoja do stagnacije ter celo začasnega nedelovanja. Glavni razlog za te spremembe je bil kadrovske narave, saj je pogosto prihajalo do menjav knjižničarjev, včasih pa v kraju sploh ni bilo prostovoljca, ki bi bil pripravljen voditi knjižnico.
Razmere so se začele izboljševati leta 1981, ko je knjižnica postala enota matične Knjižnice Prežihov Voranc. S tem je dobila stabilnejši okvir delovanja in strokovno podporo, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj.
Leta 1991 je knjižnica dobila nove prostore v mansardi zadružnega doma, kjer je na kar 200 kvadratnih metrih zaživela kot sodobna in prostorna enota. Ob selitvi iz prvotnih prostorov v nadstropje je bila na otvoritveni dogodek povabljena tudi Neža Maurer, ki je s svojimi deli obogatila dogajanje in prispevala k kulturnemu utripu dogodka.
Glede na takratne razmere je šlo za izjemno moderno knjižnico, ki je ponujala številne možnosti za nadaljnji razvoj. Pod okriljem matične Knjižnice Prežihov Voranc je knjižnica sledila strokovnim smernicam ter razširila svojo dejavnost tudi na področje kulturnih in izobraževalnih prireditev.
Poleg osnovne dejavnosti – izposoje gradiva – so začeli organizirati dogodke za otroke in odrasle. Prva ura pravljic je bila izvedena septembra 1997 in je z leti postala stalnica v mesečnem programu knjižnice. Vse več je bilo tudi predavanj za odrasle, od potopisnih do poljudnoznanstvenih, obiskovalcem pa so ponujali priložnosti za srečanja z različnimi ustvarjalci – književniki, igralci, slikarji.
Knjižnica je aktivno sledila tudi razvoju na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. Najprej se je vključila v vzajemni katalog COBISS, leta 2001 pa se je tudi izposoja pričela izvajati preko tega sistema, kar je pomenilo pomemben korak v smeri avtomatizacije in sodobnejšega knjižničnega poslovanja. 
Z letom 2008 je bila Knjižnica Prežihov Voranc pripojena novoustanovljeni Mestni knjižnici Ljubljana, s čimer je Knjižnica Dobrova postala ena izmed 38 enot v tej obsežni mreži. Štirinajst enot deluje v primestnih občinah, mrežo pa dopolnjujeta tudi Slovanska knjižnica in Potujoča knjižnica.
Uporabniki Mestne knjižnice Ljubljana imajo na voljo enotno člansko izkaznico, ki jim omogoča dostop do raznolike knjižnične ponudbe. Poleg izposoje gradiva v kateri koli enoti vključuje ta tudi dostop do elektronskih knjig v slovenščini preko portala COBISS Ela, zvočnih knjig na platformi Audibook ter pretočnih vsebin iz Baze slovenskih filmov in platforme Kanopy.
Knjižnica Dobrova aktivno sodeluje v številnih projektih in programih za vse generacije: od Ciciuhca – bralne značke za najmlajše, do programov za šolarje, kot sta Poletavci in NajPoletavci. Odraslim bralcem je namenjen projekt Mesto bere, ki spodbuja kakovostno in poglobljeno branje. Na voljo so tudi knjige, označene z znakom kakovosti Zlata hruška, ki ga prav tako podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana.
Danes Knjižnica Dobrova šteje 1.114 članov in nudi dostop do približno 22.700 enot gradiva, s čimer ostaja pomemben kulturni in izobraževalni center v kraju. 
Mestna knjižnica Ljubljana pa poleg kakovostnih vsebin in ponudbe gradiva skrbi še za t. i. tretjo dimenzijo, to je prostor. Zaveda se, da knjižnica danes ni več le prostor izposoje knjig, temveč pomemben družbeni prostor, kjer se ljudje srečujejo, preživljajo prosti čas, se učijo in razvijajo svoje potenciale. Takšno poslanstvo pa je mogoče uresničevati le v prostorno zasnovanih, sodobno opremljenih in varnih knjižničnih prostorih, ki omogočajo enakovreden dostop vsem uporabnikom.
Stavbo, kjer je delovala Knjižnica Dobrova, je načel zob časa, zaradi česar ni več mogla zadovoljivo opravljati vseh svojih nalog. Te izzive smo dobro prepoznali tudi na Občini Dobrova - Polhov Gradec, kjer smo dolgo in vztrajno iskali ustrezno rešitev za zagotavljanje kakovostne prihodnosti knjižnice.
Izgradnja stavbe Zelene doline, ki je zrasla na mestu nekdanje nekontrolirane gradnje in bila v sklopu celovite urbanistične prenove uspešno legalizirana ter prenovljena, predstavlja pomemben mejnik v razvoju lokalne infrastrukture Občine Dobrova - Polhov Gradec. Njena umestitev v novo stavbo Zelene doline pa pomeni več kot zgolj selitev – gre za prelomni trenutek, ki simbolizira prehod v sodobno knjižnico, prilagojeno izzivom današnjega časa in usmerjeno v prihodnost.
Knjižnica Dobrova je arhitekturno zasnovana kot odprt in povezovalen prostor, ki spodbuja interakcijo med uporabniki, hkrati pa omogoča dovolj miru in zasebnosti za poglobljeno delo ali sprostitev. Svetli, funkcionalni prostori sledijo sodobnim standardom dostopnosti, kar zagotavlja prijazen in enostaven dostop vsem generacijam, vključno z osebami z različnimi oblikami invalidnosti. 
Za prebivalce občine bo Knjižnica Dobrova postala osrednje lokalno stičišče, ki krepi občutek pripadnosti skupnosti, spodbuja medgeneracijsko povezovanje ter bogati kulturno in izobraževalno življenje kraja, saj je zamišljena tudi kot večnamenski prostor, ki povezuje različne družbene, kulturne in izobraževalne dejavnosti ter nudi sodobne pogoje za delovanje javnih institucij in društev. V sodelovanju Mestne knjižnice Ljubljana in Občine Dobrova - Polhov Gradec se tako uresničuje skupna vizija knjižnice prihodnosti – odprte, vključujoče in trajnostno naravnane.

Barbara Marinčič, Mestna knjižnica Ljubljana in Aleksandra Nartnik, Občina Dobrova - Polhov Gradec