V preteklosti sem kot občan spremljal razvoj občine, seveda
več ali manj v svojem kraju. Kot občan spremljaš in ocenjuješ, kaj se izvaja v
občini predvsem z vidika, kaj se dogaja v kraju, kjer živiš. Tudi spremembe in
projekte, ki se izvajajo v tvojem kraju, vidiš z vidika, kako vplivajo predvsem
na tvoje dnevne navade ali njihove spremembe. Kot občan sem menil, da se na
Dobrovi, kjer živim, že več deset let ni popolnoma nič izvedlo, razen župnijskega
doma na Dobrovi.
Seveda kot župan vidiš občino in razvoj občine s povsem
drugega zornega kota. Občina je sama po sebi velika in razvejana, s štirimi
krajevnimi skupnostmi. Vsaka krajevna skupnost imam svoje težave in zahteve
tudi glede urejenosti osnovne infrastrukture. Cilj in namen občine je, da mora
vsem krajevnim skupnostim in krajanom zagotavljati najprej osnovno
infrastrukturo (ceste, pitno vodo, odpadne vode, električno energijo ipd.),
usklajevati z državo glede ureditve vodotokov in operaterjev GSM signala, imeti
jasno urbanistično zasnovo razvoja občine, zagotavljati mora materialne pogoje
delovanja javnih zavodov, vrtcev in osnovnih šol, zdravstva, knjižnice ter ustvarjati
pogoje za delovanje ostalih storitev, kot so trgovine, banka, pošta, bencinski
servisi, tržnica ipd.
Naša občina porabi približno 80 % proračuna samo za
delovanje tekočih osnovnih dejavnosti in storitev – za tekoče vzdrževanje
infrastrukture in pokrivanje stroškov delovanja občine, vrtcev in osnovnih šol
ter Javnega zavoda Polhograjska graščina.
Zelo malo sredstev iz proračuna ostane za investicije in
razvoj občine. Da občina lahko izvede večje projekte, mora zagotoviti dodatna
sredstva, bodisi iz EU skladov, bodisi s
strani ministrstev, za katere pa je treba pripraviti vloge in celotno projektno
in investicijsko dokumentacijo. Enako smo morali pripraviti vso dokumentacijo,
popise, vloge in izpolniti vse obrazce, da smo pridobili sredstva za sanacijo
po poplavah. Problem, ki se trenutno pojavlja, je, da za vodovode in
kanalizacije ali druge trajnostne ureditve občine država predpiše takšne
zahteve, da manjše občine ali manjši kraji ne morejo kandidirati za finančna
sredstva. Tak primer so tudi projekti za ureditev vodovodov, kjer je pogoj, da
mora imeti naselje več kot 2000 prebivalcev, česar pa v naši občini ne
izpolnjuje noben kraj. Zato je naloga občine, da se uspešno prijavlja na vse
razpise, na katerih je možno pridobiti sredstva, in da zahteva od ministrstev,
da prilagodijo razpise tudi za manjše občine in kraje. Zato se je naša občina
pridružila tudi Skupnosti občin Slovenije in se združila s skupno občinsko
upravo Kočevje – tako lahko manjše občine močneje združeno pristopimo do
ministrstev.
Če zaključim, kot občan sem videl in ocenjeval občino na
osnovi aktivnosti v mojem ožjem kraju, kot župan pa občino vidim kot celoto. Izzive rešujemo čim bolj celovito; vsi občani
koristimo več ali manj vse ceste po občini, da pridemo do željenega cilja;
tisti, ki imamo otroke, želimo, da so vrtci in šole urejeni in dostopni;
starejši občani pa morajo imeti dostopnost do osnovnih in predvsem zdravstvenih
storitev.
V osnovi ima naša občina vse to. Samo storitev in
infrastrukturo moramo dvigniti na višjo raven, predvsem s posodobitvijo
infrastrukture in objektov, kar pa je naš osnovni cilj, da bomo v naši občini
živeli še bolj kvalitetno in zadovoljno.
Vaš župan Jure Dolinar




