V nedeljo, 27. nov 2022, smo v jutranjih urah zapustili sončno domače hribovje in se s svojimi prevozi spustili v ljubljansko meglo. Ob 9. uri smo bili zmenjeni na železniški postaji, pod uro; nostalgija naših mladih let. Vseh 21 nas je prišlo pravočasno, v pričakovanju nove dogodivščine. Po kratkem zapletu s prodajalko vozovnic za okencem, ki nas je hotela prepričati, da bi se morala skupina predhodno najaviti (cena za osebo bi bila 10 evrov) in da pol ure ni dovolj časa, da nam izda vozovnice; smo se brez njih odpravili na peron 12, kjer nas je pričakal mednarodni vlak za Budimpešto. Posedli smo se v prazne, tople kupeje in se odpeljal iz meglenega mesta v sončno Laško.
Zadovoljni smo bili, ko je sprevodnik za celo skupino kljub dodatku za udobje v kupejih naračunal samo 62 evrov, saj ob vikendih velja 75 odstotni popust. Hkrati je potožil, da se pogosto dogaja, da mora on izdajati karte, čeprav naj bi to opravili tisti za okenci na postajah. V Laškem se je prijazni sprevodnik skrbno pozanimal, če smo vsi izstopili.
Po nekaj minutah hoje smo prispeli do Termane, kjer so se otroci takoj zapodili na tobogan, ostali pa smo se namakali v topli termalni vodi in na ležalnikih delali načrte za prihodnje leto. Privoščili smo si kosilo v bazenski restavraciji. Proti večeru pa smo se z lokalno vodnico podali na ogled Laškega. Dan se je prevesil v noč. Čeprav smo imeli za nazaj novejši vlak, pa potovanje ni bilo tako udobno. Dijaki in študenti s štajerskega konca se z velikimi potovalkami za čez teden selijo v Ljubljano, vlak je polno zaseden.
Zakaj smo se odločili za potovanje z vlakom? Prva vožnja z vlakom za nekoga pri petih letih za drugega pri šestdesetih. Obujanje spominov – čakanje pod uro in vožnja z enakim vlakom kot pred štiridesetimi leti; udobje in čas za pogovor, če je vlak prazen; ugodna cena, ki nas je spodbudila k razmišljanju, kam naslednje leto. In seveda ekologija.
Marija Končan,TD Črni Vrh
