Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 21.07.2018

oblačno
Ponoči se bo dogajanje umirilo. Zjutraj pa se bo na zahodu ponovno zmerno pooblačilo, možna je kakšna ploha ali nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju okoli 20 °C.
18°C | 26°C
nedelja, 22.07.2018
17°C | 27°C
ponedeljek, 23.07.2018
17°C | 29°C
torek, 24.07.2018
16°C | 28°C
sreda, 25.07.2018
16°C | 29°C
Opozorila
Petek, 20.7.2018 ob 18h
Zvečer bodo v notranjosti še nastajale nevihte, možna so krajevna neurja.
18°C
26°C
oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Društva

Rajžanje polhograjskih upokojencev


DRUŠTVA

| |
18.10.2017      9:49
A A

Rajžanje polhograjskih upokojencev



Deli:

Letošnje izlete smo začeli aprila na Dolenjskem. Obiskali smo Dano na Mirni, potem pa smo se odpravili v Sevnico. Žal prve dame Amerike nismo našli, zato pa smo si ogledali mogočni sevniški grad. Maja smo se odpravili na otok ljubezni v Ižakovcih in pojedli bujraško malico ter nadaljevali z Luštovim paradižnikom. Za tem smo si v Lendavi ogledali mesto in uživali v pogledu na okolico s 53,5 m visokega stolpa Vinarium. Letošnji 3. izlet smo imeli junija. Odpotovali smo v Avstrijo v narodni park Nockberge. Najprej smo se ustavili v Spittalu. Ogledali smo si mesto in nadaljevali  pot do Gmuenda, kjer smo zapustili avtocesto v Innerkremsu, zavili na znamenito gorsko cesto, po avstrijsko imenovano Nockalmstrasse. Hoteli smo videti Nacionalni park Nockberge. Skozi park vodi 35 km dolga serpentinasta cesta na višino 2.000 metrov. Čudoviti gorski svet s številnimi gorskimi kočami in pisanim gorskim cvetjem. Človek bi rekel, da je tu skladišče rododendrona. Na teh višinah že domujejo svizci. Ogledali smo si muzej svizcev in prekrasne lesene kipe. Ko se ta cesta konča, si že v Bad Kleinkirchheimu, poznanem zimsko-športnem centru.  Preteklo leto smo videli Vrbsko jezero, tokrat pa Osojsko. Preko Beljaka smo skozi »luknjo« (predor Karavanke) prispeli v Radovljico. Tu nas je pričakalo  bogato kosilo.  Izmučeni od hude vročine (35 °C) smo se prav radi vrnili domov pod tuš. Kdor še ni bil tam gori, naj se podviza, res se da kaj videti. Najbolje nekje konec junija, začetek julija!

Četrti letošnji izlet je bil  12. septembra.  Bili smo na Koroškem. Začeli smo v Kamniku z jutranjo kavo. Iz  Kamnika smo šli preko prelaza Črnivec mimo Nove Štifte do Gornjega Grada, oddaljenega od Ljubljane le 50 km. Naselje leži v Zgornji Savinjski dolini v gornjem predelu Zadrečke doline med planoto Menina na jugu in Rogačevo skupino na severu. Gornji Grad je razdeljen na zaselke Gornji Grad, Spodnji trg, Podsmrečje, Prod in Novo naselje. V naselju se stekata potok Šokatnica in reka Dreta. Naselje je stopilo v zgodovino leta 1140 z ustanovitvijo benediktinskega samostana. Gornji Grad je leta 1461 prešel pod ljubljansko nadškofijo in postal njena  rezidenca. V zapiskih iz leta 1349 je kraj omenjen kot trg Rore. Leta 1928 je Gornji Grad dobil tudi status mesta, a ga je pozneje izgubil. V kraju je leta 1630 umrl ljubljanski škof Tomaž Hren. Prvotna cerkev je bila postavljena v 12. stoletju. Bila je večkrat prezidana. Ob razpustitvi samostana proti koncu srednjega veka je bila dodeljena ljubljanski škofiji, ki je poleg dušnega pastirstva prevzela tudi sodne pravice. Znamenitost kraja je cerkev sv. Mohorja in Fortunata, bivša sostolnica ljubljanski, ki je po prostornini največja v Sloveniji, ima tudi najvišjo kupolo. Cerkev je zgrajena v stilu baroka, na križišču glavne in prečne ladje je elipsasta kupola. Posebna je oprema stranskih oltarjev z olji Johana Martina Kremserja Schmidta in kapela Božjega groba. V preddverju so renesančni nagrobniki škofov. Dvorišče pred cerkvijo krasi mogočen vodnjak.  Cerkev je bila zgrajena med leti 1757 in 1763. Danes je temelj za lokalni turizem, za katerega je pomembna tudi romarska pot k Mariji zvezdi v Novi Štifti. Tamkajšnji župnik nas je seznanil z nastankom, gradnjo te ogromne stavbe. Za obširno razlago in pogostitev se najlepše zahvaljujemo.

Šoštanj! Hoteli smo slišati in videti, kje se pridobi tretjina slovenske elektrike. Seznanili  so nas s  projektom in gradnjo bloka 6. Zaščitili so nas z varnostno obleko in čeladami ter nam omogočili ogled. Prav nič ni čudno, da je bilo vloženega toliko denarja, saj je zadeva megalomansko velika, s čudo instalacij in 250 m visokim hladilnim stolpom. Z vrha stolpa se vidi celotna Šaleška dolina, pa sta nam samodejna ustavitev in močno deževje preprečila doživetje višine. Po ogledu »elektrike«  smo nadaljevali pot v vas Zavodnje do Kavčnikove domačije, ki je dragocen spomenik slovenske kmečke kulture. O njej so posneli tudi film Žar stoletij, ki ga je finančno podprl Evropski sklad. Te vrste stavb so v večini prevladovale v našem prostoru od 11. do konca 18. stoletja, tedaj pa so jih oblasti začele odločno preganjati zaradi velike nevarnosti požarov. Nadomestile so jih sodobnejše zasnovane stavbe s t. i. »črno kuhinjo«. Današnje poslopje je rezultat različnih pozidav in dozidav in ga v vrsti sestavlja več v bistvu avtonomnih prostorov. Najstarejši del domačije je dimnica, stara okoli 400 let. Mala okenca na dimnični celici, smučni mehanizem, pa tudi detajli lesenih tečajev na vhodnih vratih v lopi pričajo, da je jedro stavbe nastalo verjetno v 17. stoletju. Tedaj je bila ohranjena dimnična celica edini bivalni prostor Kavčnikove domačije. Muzejska predstavitev dimnične hiše je naravnano tako, da imajo obiskovalci občutek, da v njej še vedno živijo ljudje, saj na ognjišču plapola ogenj in tudi dim se še danes prosto vali po prostoru. Domačija je najjužnejši primerek dimnice v evropskem alpskem prostoru. Nadaljevali smo pot mimo Andrejevega doma čez prelaz Sleme, ki ločuje Koroško in Štajersko. Z višav smo prispeli v dolino, v Črno. Tu se je rodila naša najboljša smučarka vseh časov. Tine ni bilo doma, zato smo se odpeljali mimo Mežice in Raven do  Slovenj Gradca na okusno kosilo. Po obedu smo se podali preko Mislinje, Hude luknje in Velenja  še v Žalec, kjer je od lanskega leta odprta edinstvena fontana piva, tudi prva v Evropi, kjer smo si sami postregli z raznovrstnim pivom. Verjemite mi, nekaj zelo posebnega in »pasalo« nam je. V Avstriji  prevroče, na Koroškem premokro! Pa saj nas to nič ne moti!  Pomembno je, da se družimo in se imamo "lep". Vidimo se še oktobra na morski strani in novembru na martinovanju v deželi črnine!


Lado Nartnik







0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!