Državno mejo smo prečkali v Sečovljah "pri Jorasu". Potek izleta in vodenje do meje je organiziral Tone, predsednik društva. Ker pa v tuji državi sami ne moremo voditi skupine, nas je v Plovaniji pričakala hrvaška lokalna vodička, zelo zgovorna, prijetna gospa Silvija. Pot nas je vodila prek Buj do prvega postanka, najmanjšega mesta v Evropi – Grožnjana. Grožnjan je mesto umetnikov. V zgodovini se je mesto spopadalo z revščino, v kateri je bilo kmečko življenje težko. Nerodovitna bela zemlja, težko prehodni tereni, parcele kmetov so bile raztresene daleč naokoli. Poleg tega so prebivalstvo pestili veliki davki ter velika smrtnost zaradi malarije in kuge. Kmetijstvo, s katerim se je ukvarjal večji del mestnega prebivalstva, je bilo zasnovano na pridelavi rži in ječmena ter gojenju konoplje, oljk in trte. Leta 1954 in 1955 je zaradi močne pozebe oljkarstvo zamrlo, nasade je prerasel gozd in prebivalci so se odselili. Po osamosvojitvi Hrvaške so to dejavnost obnovili in tako danes spet velja za pomembno panogo. Ostanek oljkarske preše stoji zunaj mestnih vrat kot spomenik. Mesto si lahko ogledamo le peš, s sprehodom po ozkih kamnitih ulicah do cerkve in nazaj. Mestece je polno trgovinic in ateljejev, kjer domujejo tudi Slovenci. Obiskali smo slikarja Roka Zelenka in njegovo ženo.

Izlet smo nadaljevali po dolini reke Mirne proti Rovinju. Rovinj je turistično mesto, dostopno po morju in kopnem. Med drugim smo si ogledali živilsko tržnico, ki je ena najlepših v Istri. Pri znanem trgovcu g. Armandu smo kupili domači sir. Nato smo se sprehodili do cerkve sv. Evfemije. Po zgodovinski legendi naj bi 13. julija leta 800 zgodaj zjutraj do rovinjske obale čudežno naplavilo marmornati sarkofag s telesom sv. Evfemije. Od takrat je Rovinj nerazdružljivo povezan s svetnico; njen relikt hranijo za glavnim cerkvenim oltarjem in si ga je mogoče ogledati. Cerkev krasi visok zvonik z angelom na vrhu, ki straži visoko nad hišami in borovci, le galebi in oblaki se ga dotikajo. Po ozkih ulicah, s sprehodom med številnimi trgovinami smo se vrnili na glavni trg, kjer smo imeli nekaj prostega časa.

Naš izlet se je nato nadaljeval do Zrenja, v vas Krculi na kmečki turizem Konoba Staver, kjer smo imeli pozno kosilo. Za dobrodošlico so nas postregli z aperitivom, pripravili so nam domačo živo glasbo, folkloristi pa so zaplesali istrsko-slovenske narodne plese. Ob dobri hrani in prijetni glasbi smo se tudi mi zavrteli, tako da je bilo vzdušje prijetno. Domov smo se vrnili v večernih urah.

Anica Tomšič