Najprej je vse članice nagovorila predsednica društva, ga. Ivanka Kokelj, in v naši sredini pozdravila tudi gosta, župana Občine Dobrova - Polhov Gradec g. Franca Setnikarja, ter podžupana Občine Horjul g. Lada Prebila. 

Pojasnila je, da moramo najprej izvoliti delovno predsedstvo, da bi lahko nadaljevali občni zbor. Za delovno predsednico je predlagala Andrejo Dolinar, za zapisnikarico Marijo Komat ter overoviteljici zapisnika Mojco Janša in Ireno Grapar. Delovno predsedstvo je bilo potrjeno in tako se je občni zbor začel. Pod poročilo društva je predsednica povedala, kaj vse se je dogajalo v letu 2014; to so bile tri strokovne ekskurzije. Najprej smo se marca odpravile na Dolenjsko in v Posavje, druga strokovna ekskurzija je bila v Belo krajino, kjer smo si ogledale naravni park Krupo, kmetijo, kjer pridelujejo in predelujejo lan, na drugi kmetiji, Čemaz, pa smo si ogledale ekološko usmerjeno kmetovanje, kjer se ukvarjajo s sušenjem sadja in mesa. Tretja strokovna ekskurzija nas je vodila na avstrijsko Koroško, kjer smo se srečale s pridelavo in predelavo različnih olj ter na drugi kmetiji s prirejo mleka, prodajo mleka in mlečnih izdelkov oziroma »dostavo na dom«. Med drugim smo leta 2014 veliko pekle za šolo Dobrova, tudi za šolski sklad, za praznovanje ob 170-letnici šolstva na Dobrovi ter za čebelarski praznik v Polhovem Gradcu. Poslušale smo predavanje ge. Barbare Lončar o rožah in zelenjavi, se udeležile delavnice Pot do zdravja in dobrega počutja ge. Lilijane Turnšek ter delavnice o bioresonanci in zeliščarstvu g. Beneta Behriča. Imele smo tri kuharske tečaje, udeležile smo se občnega zbora Zveze kmetic Slovenije na Trojanah, obiskala nas je predstavnica Kvasa Fala, ki nam je predstavila njihove izdelke in uporabo, udeležile smo se delavnice Z Ramo do dobrega peciva, sodelovale smo tudi na Državnih kmečkih igrah na Rogli. V jesenskem času je nekaj članic odšlo v Dobrno, kjer so imele predavanje o delu društev ter retoriki. Oktobra pa se nas je nekaj udeležilo izbora kmetice leta. V letu 2014 je bilo sedem sestankov upravnega odbora, ki se sestaja vsak prvi ponedeljek v mesecu, razen kadar to ni potrebno.

Pod tretjo točko dnevnega reda je bilo na vrsti finančno poslovanje društva, ki ga je podala ga. Tinka Oven, sledilo je poročilo nadzornega odbora, ki ga je podala predsednica nadzornega odbora Martina Dolinar, ter razprave na poročila. Sledil pa je program dela za leto 2015. Odločile smo se, da bomo poskušale izvesti štiri strokovne ekskurzije, predlogi so bili za Gorenjsko oz. od Kamnika do Kranja (Šenčur), poleti Hrvaška – Zagreb, jeseni pa Prlekija, ter državne kmečke igre, kjer je bilo kar nekaj kandidatk zainteresiranih za udeležbo. Za delavnice in predavanja so bili predlogi, da bi pripravile predavanje o ginekologiji, še kakšen tečaj peke kruha, če bo dovolj prijavljenih, odzvale bi se tudi povabilom Zveze kmetic Slovenije, ker smo njene članice.

Sledila sta govora župana in podžupana. G. Setnikar nas je pohvalil, da naše dobrote povedo in dajejo nekaj boljšega in zelo pomembnega za nadaljnji razvoj ter seveda največ našim zanamcem. Naša družba potrebuje ne samo predavanja, ampak predvsem zdrave glave. Povedal je, da na srečanjih doživimo veliko lepih stvari, in to nam daje energijo za naprej, zato naj to počnemo tudi v prihodnje. S strani občine nam lahko pomagajo le toliko, kolikor jim dopušča zakonodaja. Dejal je, naj še naprej delujemo na ta način in širimo dobra dela, pa tudi, naj povabimo še kakšno sosedo, da nas bo še več. Zahvalil se nam je za povabilo, z upanjem, da se drugo leto spet vidimo.

G. Prebil se nam je najprej v imenu župana Občine Horjul zahvalil za peko peciva za čebelarski praznik v Polhovem Gradcu v lanskem letu. Pojasnil je, da bo vse pojasnil županu in da bo predal naprej pobudo, da bi se tudi kakšno sredstvo našlo na strani Občine Horjul, saj vidi, da so aktivne tudi članice iz horjulske občine. Ker smo ga povprašali, kako bi sredstva pridobili, je dejal, da moramo najprej napisati dopis o tem, kaj smo do zdaj ustvarjale in kakšen bo načrt za prihodnost. Zahvalil se nam je za povabilo, prav tako v upanju, da se naslednje leto spet vidimo.

Po koncu uradnega dela občnega zbora smo medse povabile go. Darjo Rojec in ji predale besedo. Ga. Darja Rojec je pri svojih 34 letih prvič zbolela za rakom dojke. Leta 1994 so ji potrdili raka na levi dojki, tumor je bil velik 3 cm. Diagnoza – hormonsko odvisen tumor. Med operacijo za odstranitev jajčnikov in maternice se je okužila z mesojedo bakterijo. Leta 1994 so med bolniki obravnavali pet primerov okužbe s to bakterijo, štirje od teh so umrli, Rojčeva je edina preživela. Pojasnila nam je, da je zelo pomembno, kako svojci sodelujejo z bolnikom, ko je hospitaliziran, in naj se tega močno zavedamo. Zelo dolgo je bila pod tubusom. Na silvestrovo, ko so bili pri njej na obisku starši in mož, je pod seboj začutila tekočino, in ko je odkrila rjuho, je zagledala lužo krvi. Dežurni zdravnik je ugotovil, da se ji je pretrgala žila, in jo je začel na živo šivati. Na novo leto se je žila spet pretrgala, in tako so jo že pokrili z zeleno rjuho, jo namestili v sobo in čakali, da bo umrla. Potem pa je k njej prišla ga. Mojca Senčar in uredila, da so poklicali tudi dežurne zdravnike s kliničnega centra, in operirali so jo osem ur, sestra je morala po kri, ker je je veliko izgubila. Kaj točno se je dogajalo med operacijo, še danes ne ve, in ga. Mojca ji je dejala, da je tudi bolje, da ne ve. Povedala ji je le, da je bilo povsod polno krvi. Štiri mesece po operaciji je pojedla prvo žlico juhe, a ta ji je šla pri trebuhu ven … bilo je zelo hudo. Pozneje se je je začela lotevati depresija. Ko ji je neka gospa dejala, naj si najde v naravi drevo in se tam izjoče, je to res naredila, in takoj se je počutila bolje. To počne še danes, in tako je začela pomagati tudi drugim, se včlanila v društvo Europa Donna in je prostovoljka na onkološkem inštitutu. Po trinajstih letih brez dojke se je odločila za rekonstrukcijo. A po pregledu še druge dojke so ji raka ugotovili tudi na tej. Sama se je odločila, da jo odstranijo skupaj z bezgavkami. Ga. Rojec je napisala že tri knjige, to so Štirje letni časi, Pa jo imam in Nasveti iz prve roke. Piše pa že četrto. Prireja tudi delavnice o izdelavi domačih krem in pripravkov. 
Andreja Dolinar