V preteklosti sem kot občan spremljal razvoj občine, seveda več ali manj v svojem kraju. Kot občan spremljaš in ocenjuješ, kaj se izvaja v občini predvsem z vidika, kaj se dogaja v kraju, kjer živiš. Tudi spremembe in projekte, ki se izvajajo v tvojem kraju, vidiš z vidika, kako vplivajo predvsem na tvoje dnevne navade ali njihove spremembe. Kot občan sem menil, da se na Dobrovi, kjer živim, že več deset let ni popolnoma nič izvedlo, razen župnijskega doma na Dobrovi.
Seveda kot župan vidiš občino in razvoj občine s povsem drugega zornega kota. Občina je sama po sebi velika in razvejana, s štirimi krajevnimi skupnostmi. Vsaka krajevna skupnost imam svoje težave in zahteve tudi glede urejenosti osnovne infrastrukture. Cilj in namen občine je, da mora vsem krajevnim skupnostim in krajanom zagotavljati najprej osnovno infrastrukturo (ceste, pitno vodo, odpadne vode, električno energijo ipd.), usklajevati z državo glede ureditve vodotokov in operaterjev GSM signala, imeti jasno urbanistično zasnovo razvoja občine, zagotavljati mora materialne pogoje delovanja javnih zavodov, vrtcev in osnovnih šol, zdravstva, knjižnice ter ustvarjati pogoje za delovanje ostalih storitev, kot so trgovine, banka, pošta, bencinski servisi, tržnica ipd.
Naša občina porabi približno 80 % proračuna samo za delovanje tekočih osnovnih dejavnosti in storitev – za tekoče vzdrževanje infrastrukture in pokrivanje stroškov delovanja občine, vrtcev in osnovnih šol ter Javnega zavoda Polhograjska graščina.
Zelo malo sredstev iz proračuna ostane za investicije in razvoj občine. Da občina lahko izvede večje projekte, mora zagotoviti dodatna sredstva, bodisi iz EU skladov, bodisi s strani ministrstev, za katere pa je treba pripraviti vloge in celotno projektno in investicijsko dokumentacijo. Enako smo morali pripraviti vso dokumentacijo, popise, vloge in izpolniti vse obrazce, da smo pridobili sredstva za sanacijo po poplavah. Problem, ki se trenutno pojavlja, je, da za vodovode in kanalizacije ali druge trajnostne ureditve občine država predpiše takšne zahteve, da manjše občine ali manjši kraji ne morejo kandidirati za finančna sredstva. Tak primer so tudi projekti za ureditev vodovodov, kjer je pogoj, da mora imeti naselje več kot 2000 prebivalcev, česar pa v naši občini ne izpolnjuje noben kraj. Zato je naloga občine, da se uspešno prijavlja na vse razpise, na katerih je možno pridobiti sredstva, in da zahteva od ministrstev, da prilagodijo razpise tudi za manjše občine in kraje. Zato se je naša občina pridružila tudi Skupnosti občin Slovenije in se združila s skupno občinsko upravo Kočevje – tako lahko manjše občine močneje združeno pristopimo do ministrstev. 
Če zaključim, kot občan sem videl in ocenjeval občino na osnovi aktivnosti v mojem ožjem kraju, kot župan pa občino vidim kot celoto. Izzive rešujemo čim bolj celovito; vsi občani koristimo več ali manj vse ceste po občini, da pridemo do željenega cilja; tisti, ki imamo otroke, želimo, da so vrtci in šole urejeni in dostopni; starejši občani pa morajo imeti dostopnost do osnovnih in predvsem zdravstvenih storitev. 
V osnovi ima naša občina vse to. Samo storitev in infrastrukturo moramo dvigniti na višjo raven, predvsem s posodobitvijo infrastrukture in objektov, kar pa je naš osnovni cilj, da bomo v naši občini živeli še bolj kvalitetno in zadovoljno.

Vaš župan Jure Dolinar