Prvega februarja sta potekala dva občna zbora, in sicer v PGD Črni Vrh in PGD Dobrova. Sredi razprav je že zmanjkalo električnega toka, takoj nato pa so začela deževati obvestila po pozivnikih in SMS-sporočila o padanju z žledom okovanega drevja preko prometnic. V nekaj minutah je bila celotna občina neprevozna in v temi. Prav tako so se podirali električni drogovi. V zelo kratkem času so se aktivirala vsa gasilska društva v občini. Operativne enote so začele odstranjevati drevje. Ta večer je bil za gasilce ves trud zaman, predvsem pa je bilo delo izredno nevarno, zato so akcijo prekinili ter zaradi varnosti voznikov zaprli vse ceste. Naslednje jutro, za večino občanov Gospodovega dne, se je pokazalo, v kakšni razsežnosti nas je doletela ledena ujma, saj so bile vse ceste dejansko zasute z drevjem. (Pogovarjal sem se z gasilskim veteranom, ki se še spominja medvojnih časov, ko sta se spopadli sovražno nasprotujoči si strani, in kako je takrat pokalo. Prvo noč in še ves teden je bilo podiranje dreves tako silovito, kot bi se udarili s topovi, je dejal.) Poveljstvo v gasilskih društvih je naredilo logistično-operativni načrt, kako in kje bodo začeli intervenirati, določili so gasilske enote, jih opremili s potrebno opremo in orodjem ter jih poslali na teren. Prvi in vsak naslednji dan, dokler je bilo potrebno, da so se krajani počutili varne na cesti in v domačem okolju. Da delo gasilcev ni bilo enolično, so med drugim tudi razvažali in priklapljali agregate, kolikor so jih pač imeli na voljo, in razvažali tudi hrano za nemočne občane. Veliko tega dela bi morala opraviti civilna zaščita, ampak na žalost deluje samo štab občinske civilne zaščite v sestavi poveljnika CZ, tov. Francija Koprivca, poveljnika GZ Dolomiti, tov. Filipa Božnarja, ter ge. Mateje Tavčar, koordinatorice na občini. Vsi navedeni so svoje naloge izvrševali profesionalno, z županom na čelu. Gospodu županu Francu Setnikarju gre velika pohvala, saj je bil vse te dni prisoten na terenu, priskrbel je več agregatov, poskrbel za topel obrok hrane in pijačo za gasilce ter se vmes jezil na tiste odgovorne ljudi na državni ravni, ki bi morali opraviti svoje delo, pa tega niso storili ali pa niso ukrepali pravočasno.

V težavah ledenega objema je nekaj redkih posameznikov stresalo jezo na gasilce, češ, zakaj niso bili takoj uslišani. Marsikdo bi lahko namesto tarnanja prispeval tudi svoj delež pri odpravljanju posledic naravne ujme. Tistim redkim neučakancem bi predlagal, naj postavijo na prosto pol škafa mrzle vode ter stopijo vanjo za 15 minut, medtem pa naj razmišljajo, v kakšnih razmerah so gasilci opravljali svoje delo. Najprej so morali poskrbeti za svojo varnost, potem pa so tako rekoč garali od zore do poznih večernih ur in v nemogočih razmerah odpravljali posledice žledoloma. Prevladujejo pa dobrosrčni občani; gasilcem je marsikdo ponudil svojo pomoč – z malico, toplim napitkom ali pa s toplo besedo, ki jo gasilci sprejmejo z vsem spoštovanjem. Zahvala gre tudi gasilkam, ki so v gasilskih domovih sušile premočene obleke svojih tovarišev, jim pripravljale prigrizke in tople napitke ter jih opogumljale s prijazno besedo za naslednjo akcijo. Izredno veseli smo tudi, da se je med operativnim delom lažje poškodoval samo en prostovoljni gasilec. Smo pa prostovoljni gasilci konec koncev tudi samo ljudje in delamo za ljudi.     

Predsednik GZ Dolomiti Marjan Peklaj