V noči s sobote na nedeljo se je v centru vasi Dvor zgodila prometna nesreča s pobegom. Po pričanju očividcev, ki jih ni bilo malo, saj je ta večer za vaščane Dvora zaradi organizacije lokalne veselice skoraj najpomembnejši v letu, je voznik z Volvom vozil proti Ljubljani in v ostrem levem ovinku pri cerkvi zaradi prevelike hitrosti zapeljal skoraj povsem naravnost in pri tem najprej zvil cestni znak, nato podrl jekleno pocinkano cerkveno ograjo in še zasebno ograjo prvega soseda, pri čemer je z avtom preletel vsaj meter preko nekaj metrov globoke luknje nad cerkvenim dvoriščem, odlomil masiven betonski steber ograje zasebnika in seveda polomil tudi njegovo ograjo in poškodoval fasado. Škoda je nastala na zasebni ograji, cerkveni ograji in tudi na cestni torej državni signalizaciji. Ker je voznik s kraja nesreče pobegnil, je domačin poklical policijo. V pol ure so bili na kraju dogodka in našli voznika ter njegovo poškodovano vozilo. Po pobegu se je najprej ustavil na makadamskem parkirišču lokalne okrepčevalnice. Kazen ne bo majhna, saj gre za nesrečo s pobegom in tudi alkoholiziranost.

Kaj pravi zakonodaja? Zakon o pravilnih cestnega prometa (ZPrCP) v 110. členu določa, da se voznik motornega vozila, ki pobegne s kraja prometne nezgode, kaznuje z denarno kaznijo v višini 1.200 evrov in 18 kazenskimi točkami. Kazen je torej zelo visoka, pogoj pa je seveda, da se povzročitelj, ki pobegne, tudi izsledi. Poleg denarne kazni in kazenskih točk pa lahko povzročitelja čaka tudi kazenska ovadba, npr. v primeru, da so nastale hujše posledice. Poleg tega bo tako dejanje pustilo še eno posledico – zoper pobeglega voznika bo imela zavarovalnica regresni zahtevek. To pomeni, da bo zavarovalnica vsem udeležencem prometne nesreče, ki so utrpeli materialno ali nematerialno škodo, le to vrnila, celoten znesek pa bo nato zahtevala od povzročitelja. Statistika kaže na to, da se pri veliki večini (okrog 70 %) prometnih nesreč s pobegom pobegel voznik odkrije, zato nam tako ravnanje prinese veliko več škode kot koristi.