"Podružnične šole so nekaj posebnega v slovenskem izobraževalnem okolju. So neka vez, ki v oddaljeno okolje prinese otroški smeh, šolski zvonec, učenost in pristne stike z lokalno skupnostjo," so besede, s katerimi je svoj pozdravni nagovor začel ravnatelj Osnovne šole Polhov Gradec Jernej Klemen. Podružnična osnovna šola Šentjošt je prav gotovo posebna za vseh 45 generacij, ki so se učile v njej. Nahaja se na izjemno lepi, mirni lokaciji, na vzpetini nad strnjenim naseljem. Največ otrok v šolo ali vrtec prihaja prav iz naselja Šentjošt, kar nekaj tudi iz okoliških naselij in razpršenih gospodarstev oziroma kmetij. "Hvalevredno je, da ima naša občina posluh in je ob pobudah mnogih vasi omogočila ne le izgradnjo tega prizidka, tudi ostale obnove," je dejal ravnatelj ter se ob tem zahvalil občini in drugim, ki so pri obnovi sodelovali. Sledil je pozdrav župana Franca Setnikarja, ki se je v nagovoru dotaknil nekaterih zgodovinskih dogodkov šentjoške osnovne šole. Poudaril je pomen šole za utrip in življenje ljudi v hribovitih in nekoliko oddaljenih krajih, ki sicer pri skrbi za kakovost življenja v marsikaterem pogledu pomenijo prednost. Zahvalil se je vsem mojstrom, obrtnikom in podjetjem, ki so sodelovali pri izvedbi tega projekta. Zaželel si je dobrega sodelovanja in povezovanja med občino, šolo in lokalno skupnostjo tudi v prihodnje ter zaključil z mislijo: "Naj šolski zvonec v tej šoli nikoli ne obmolkne."

Veselje nad novo pridobitvijo so v kulturnem programu, ki je popestril dogajanje, z navzočimi delili in izpovedali šentjoški osnovnošolci, ki so program tudi v celoti oblikovali in pripravili, seveda ob pomoči učiteljic in mentoric. Med občinstvom, ki je bilo ob tej priložnosti zares številčno, je bilo opaziti občinske in lokalne predstavnike, nekatere predstavnike šole, upokojene učitelje, nekdanje učence ter starše. Vsi so z navdušenjem in nostalgijo prisluhnili in spremljali otroški pevski zbor POŠ Šentjošt, ki je zapel "Na cesti nisi nikdar sam" Adija Smolarja, ter vrtčevske otroke, ki so zaplesali in zapeli "Perice". Predstavila se je tudi plesna skupina učencev športnega krožka, ki je zaplesala kankan. Sledila je zanimiva deklamacija "45 let – kot novi spet", ki so jo pripravili prvošolci in drugošolci, ter domišljijsko in nadvse igrivo razmišljanje petošolcev o prenovi šole, ki je "res prima, saj se nanjo vse rima". Kulturni program se je zaključil z melodijo Cerkvenega otroškega pevskega zbora Šentjošt ter bučnim nastopom mladega bobnarja. Vrhunec prireditve je bil slavnostni prerez traku, ki sta ga opravila ravnatelj Jernej Klemen in župan Franc Setnikar. S to simbolno gesto so prenovljeni in olepšani objekt z okolico ter igriščem tudi uradno predali v uporabo. Sledil je le še blagoslov obnovitvenih del, ki ga je opravil župnik Andrej Sever.

Po uradnem delu prireditve pa je prišlo na vrsto sproščeno druženje. Uporabnost novega igrišča so že tistikrat preizkusili mladi nogometaši in odbojkarice. Naj šola in igrišče služita še mnogim generacijam Šentjoščanov in naj bosta še naprej, kot je zaključil ravnatelj, "duša Šentjošta, tega slikovitega dela Polhograjskega hribovja".

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv

IGRIŠČE

Vso umazano bilo je igrišče,

zato sklene, da delavce poišče.

Pa našlo je delavce tri,

to zdaj vemo vsi.

Delavci igrišče obnavljajo.

"Lep boš!" mu zagotavljajo.

Delovna akcija se je začela,

gospa Šola bila je vesela.

Delali so tedne in tedne,

naše počitnice niso bile bedne,

saj gledali smo pridno delo,

spodbujali smo ga veselo.

Ko novo šolsko leto se je začelo,

igrišče je veselo pelo.

Kdo ve, zakaj?

Prenovljeno je bilo zdaj!

Tudi delavci so peli,

saj so bili veseli.

Zdaj so organizirali prireditev,

ki se ji reče otvoritev.

Na igrišču se bomo radi igrali

in bi na njem tudi zaspali,

če nas starši domov ne bi gnali,

češ: "Šolo boste resno jemali!"

Timotej Ušeničnik, 4. d