V torek, 24. junija 2025, na predvečer dneva državnosti, se je na vrhu Kogeljča v Šentjoštu odvila slovesnost ob postavitvi nove slovenske zastave. Dogodek je bil poklon državi, skupnosti in vrednotam, ki so v Šentjoštu od vedno močno živele. Ob začetku je zazvenela slovenska himna, zastavo pa naj bi ob Zdravljici dvignil Hinko Košir, letošnji prejemnik občinskega priznanja. Slovesnost je povezoval Matej Matija Kavčič, ki je navzoče popeljal skozi zgodovino slovenske zastave in himne. Z govorom je spomnil, kako je slovenska trobojnica prvič zaplapolala leta 1848 v Ljubljani ter kako je simbol slovenstva rasel skozi desetletja vse do razglasitve samostojne države leta 1991. Po njegovih besedah zastava danes ni le državni simbol, temveč tudi znamenje pripadnosti, zgodovinskega spomina in skupne prihodnosti. 
Predsednik Krajevne skupnosti Šentjošt Janez Oblak je spregovoril o pobudi za postavitev zastave, ki je v zorenju prehodila več kot dve leti. V tem času so s soglasjem domačega župnika, ki je prispeval zemljišče, pripravili vse potrebno, da je zamisel oživela. Sam projekt je združil krajane v prizadevanju za skupni cilj – postaviti simbol, ki združuje ljudi, izžareva domoljubje in spominja na DEMOS-ov tabor, ki se je pred leti odvijal prav na tem mestu.
Čeprav se je v zadnjem trenutku pokazalo, da postavitev tehnično ne bo povsem enostavna, so s potrpežljivostjo in sodelovanjem našli rešitve. Zdi se, da je prav vsaka zastava, ki naj bi nosila sporočilo trajnosti, najprej preizkušena v potrpežljivosti tistih, ki jo postavljajo. Drog je še zadnjič legel na zemljo, preden se je dvignil z novim ponosom – s svežo zastavo, pripravljeno, da ponese pogled navzgor. Vrh Kogeljča je tako prvič odet v barve slovenske trobojnice – belo, modro in rdečo. 
Dogodek je z blagoslovom sklenil domači župnik Franc Kadunc, ki je poleg zastave blagoslovil tudi prisotne, njihovo delo in celoten kraj. Poudaril je pomen skupnosti, vere in odgovornosti za domovino. Kulturni program je dopolnil šentjoški pevski zbor, ki je zazvenel čez griče in doline. 
Zaradi povišane požarne ogroženosti kresa letos ni bilo, pa vendar kresni večer ni minil brez ognja – simbolična luč je zagorela na varnem kurišču, ob katerem so se domačini zadržali v pogovoru in prijetnem vzdušju. 
Slovesnost se je zaključila z aplavzom in pogledom proti zastavi, ki odslej stoji kot jasen znak krajevne pripadnosti in spoštovanja do zgodovine. Nad Kogeljčem zdaj vihti slovenska trobojnica – preprost, a trden simbol skupnosti, ki ve, kam spada in kaj ji pomeni domovina.

M. D.