Ko je ura odbila dvanajst, sva se z očetom odpravila in napetost v meni je naraščala. Parkirala sva avto in se napotila proti hotelu Slon, kjer je bilo zbirno mesto. Ko sva prispela, naju je tam že čakala učiteljica Sanja Štempihar, ki poučuje športno vzgojo. Razložila nama je, kako bo potekal dan. Dala mi je startno številko, čip, diplomo in majico.

Čip sem si zavezala na vezalke, saj s pomočjo čipa organizatorji vedo, koliko časa si potreboval za tek in kateri si pritekel v cilj. Z glasnim pokom so oznanili, da moramo pričeti s tekom. Tekla sem dva kilometra in v cilj pritekla čisto zadihana in rdeča. Dobila sem še medaljo za sodelovanje, oddala čip učiteljici in ji zaželela lepe počitnice.

Petra Cankar, 7. a

Poplave

Torkov večer, 22. 10. 2014, se je začel z močnim vetrom in grmenjem, ki se je pozno v noč nadaljevalo z močnim dežjem. Naslednje jutro sta mi oči in mami povedala, da ne moreta v službo, ker je cesta proti Ljubljani na več mestih poplavljena in zato neprevozna. Potihem sem se veselila, saj sem vedela, da bo pouk najverjetneje odpadel. Kljub temu sem šla v šolo preverit, ali se mi je želja uresničila. Vsa vesela, ker se mi je želja izpolnila, sem odhitela domov. Veselo novico sem sporočila tudi sošolkama, ki sta mi prihajali naproti. Staknile smo glave skupaj in že smo dobile idejo. Dogovorile smo se, da odložimo torbe in se odpravimo na sprehod okoli Polhovega Gradca. Na sprehodu smo videle, kako so nemočni ljudje, ki živijo ob reki Božni, iz svojih hiš nosili stvari, ki jim jih je uničila voda.

Dež je tekom dneva ponehal, nivo vode je upadel in stvari so se umirile.

Julija Železnikar, 7. a

4. oktober, svetovni dan boja proti mučenju živali

Svetovni dan boja proti mučenju živali je dan, ko se spomnimo, da so tudi živali sočutna bitja. Spomnimo se, da jih ne smemo mučiti, kaj šele ubijati. Zanje je treba skrbeti in se veliko ukvarjati z njimi. Živali so nedolžna bitja, ki imajo čustva, prav tako kot mi.

Še vedno najdemo ljudi, ki živali mučijo, jim ne dajejo dovolj hrane, jim ne dajejo pitne vode ... 4. oktober posvečamo spominu na svetega Frančiška Asiškega, zaščitnika živali. Ob tem dnevu tudi opozarjamo, da je veliko živalskih vrst ogroženih. Človek načrtno izsekava gozdove, da bi dobil obdelovalno zemljo. Po številnih podatkih svetovnih ustanov za zaščito živali vsak dan izgine na stotine živalskih vrst, najhuje pa je to, da je največji sovražnik živali prav človek. Svetovni dan živali se je začel leta 1931. Slovenija je zakon o zaščiti živali sprejela leta 1999. Grozno je, da ljudje izkoriščajo živali samo za lastne potrebe in ob tem ne pomislijo, da živali trpijo. Bojimo se, da naš odnos do živali še vedno ni takšen, kot bi moral biti. Po mojem živali najbolj mučijo tisti, ki jih pustijo zaprte dlje časa v vročem prostoru brez hladne vode, sami pa se v senci hladijo s hladno pijačo ali sladoledom. Takšen prostor je tudi avto. Na svetu so tudi ljudje, ki imajo hišne ljubljenčke sprva radi, ko pa ugotovijo, koliko dela je z njimi, jih zavržejo v naravo. Takšne živali hitro pristanejo na jedilniku drugih, močnejših, divjih živali. Lahko pa se tudi zgodi, da niso dovolj spretne, da bi si poiskale zavetišče, zato poginejo. Bilo bi lepo, če bi vsak človek imel ob sebi kakšno domačo žival in bi ji s tem polepšal življenje. Tako bi bilo veliko manj živali zapuščenih in mrtvih. Živali uporabljajo tudi za preizkušanje zdravil, pri čemer so stranski učinki neznani. Nekateri ljudje uživajo v gledanju bikoborb, pasjih in petelinjih bojev, meni pa se to zdi grozno, saj živali medtem trpijo in se poškodujejo.

Nepravično je, da v črnih trgovinah prodajajo živalsko krzno. Prav je, da se ob tem dnevu spomnimo, da je pred tisočletji človek udomačil žival in s tem prevzel odgovornost, da zadovoljuje njene življenjske potrebe. Živali, ki živijo v divjini, so žrtve neusmiljenega lova. Higiena je pri vseh hišnih ljubljenčkih izredno pomembna. Negovanje živali je pomembno za njihovo zdravje in dobro počutje.

Špela Bizjan, 6. b