"Današnji dogodek, s katerim bomo počastili slovenski kulturni praznik, obljubljamo, da vam bo dobro del, po eni strani zato, ker vas bo odpeljal stran od trenutnih skrbi, in po drugi strani zato, ker se vam bo po nekajdnevni odsotnosti električne energije prilegel ogled filma, ki je povrhu vsega še eden lepših slovenskih filmov z bogato domovinsko tematiko," so bile besede povezovalke Nadje Prosen Verbič, ki je po vstopni slovenski in evropski himni v izvedbi polhograjskih pihalcev s publiko podelila še kratek pogled v zgodovino slovenskega filma ter slovenske filmske umetnosti. Publiko je nagovoril tudi župan Franc Setnikar, ki je zbranim čestital ob prazniku ter se dotaknil razmer, ki so vladale v kraju in okolici. Dejal je, da Slovence odlikujeta delavnost in požrtvovalnost, ki sta pomembni tudi pri soustvarjanju kulturnega življenja, za kar se je kulturnim delavcem zahvalil.

Uvodnemu delu je sledil izredno zanimiv in sproščen pogovor z Ivom Belcem, upokojenim snemalcem, ki je sodeloval pri snemanju prvega slovenskega filma Na svoji zemlji ter se kot snemalec med drugim podpisal tudi pod dva slovenska mladinska filma o Kekcu, ki še danes veljata za ena izmed najbolj priljubljenih ter gledanih slovenskih filmov, poleg tega pa je bogata tudi njegova arhivska zbirka posnetkov s prireditev iz polhograjskih in okoliških krajev. Gost večera, ki vse od rojstva živi v Babni Gori pri Polhovem Gradcu, kjer je zaživela tudi ideja in želja po ustvarjanju filma, je spregovoril o svojih filmskih začetkih, navedel nekaj pomembnih prelomnic v filmski umetnosti, kot je prehod od črno-bele slike k barvni ter na digitalno, se dotaknil vlog in dela v filmski ekipi ter nekaj več besed namenil filmu Franceta Štiglica Tistega lepega dne, ki so si ga obiskovalci po koncu pogovora tudi ogledali. Med pripovedovanjem o filmu, ki je bil posnet leta 1962 v Podnanosu in je oral ledino slovenskih komedij, je izpostavil nekaj za tisti čas povsem nelogičnih filmskih motivov, na primer izredno pozitivni lik duhovnika, kar je bilo za tisto obdobje zelo neobičajno in nepričakovano, omenil je tudi nekatere filmske scene, ki so bile posnete v cerkvi, kar je prav tako posebnost, ter se dotaknil družbenega dogajanja na Primorskem, ki so ga takrat povezovali z vojno in trpljenjem, v filmu pa je bilo predstavljeno na veder in optimističen način. Seveda pa ni šlo brez številnih anekdot, s katerimi je Belec nasmejal publiko in ji pripravil sproščen uvod v ogled filma.

Dvorana Kulturnega doma Jakoba Trobca se je nato spremenila v kinodvorano – ugasnile so se luči, razprla se je zavesa, prižgal se je projektor in stena je dobila vsebino. Po ogledu filma izpred več kot 50 let pa so si obiskovalci ogledali še njegovo različico iz leta 2012, ki jo je prav tako posnela kamera Iva Belca. Takrat so domačini Podnanosa ob 50. obletnici filma sami pripravili gledališko predstavo, s katero so želeli obuditi spomin na najbolj prepoznavne in zabavne prizore. Ti so do ušes nasmejali polhograjsko publiko in poskrbeli, da je bil predvečer slovenskega kulturnega praznika tak, kot mora biti – veder in sproščen.

Nadja Prosen Verbič