Kadar govorimo o kroničnih boleznih, govorimo o nenalezljivih boleznih srca in ožilja, raku, odpovedi ledvic, sladkorni bolezni. Prav o teh boleznih in hkrati o tem, kako se lahko sami borimo proti njim, je na četrti delavnici Živimo zdravo predaval zdravnik Primož Kušar iz Ambulante družinske medicine Polhov Gradec.

V Sloveniji odrasli ljudje najpogosteje umiramo zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi prednjačijo bolezni srca in ožilja ter rakave bolezni, sledijo pa zunanji vzroki smrti. Na nastanek posameznega bolezenskega pojava vplivajo različni dejavniki tveganja. Kot smo že pisali, na biološke dejavnike tveganja ne moremo vplivati, lahko pa v veliki meri vplivamo na vse preostale.

Ateroskleroza

Je ena od pogostih bolezni, s katerimi se spopadamo ljudje. Je vzrok za mašenje žil in pojav holesterola. Dejansko je ateroskleroza proces na žilah, ki začne potekati že ob našem rojstvu. Gre za staranje žil, ki se mu ne moremo izogniti. Vendar obstajajo dodatni dejavniki, ki proces staranja žil še pospešijo. To je enotna bolezen, ki jo pospešujejo različni dejavniki tveganja, predvsem pa nezdravo življenje. Vendar na to lahko vplivamo! Fiziološki dejavniki, ki pospešujejo aterosklerozo, so krvni tlak, holesterol, krvni sladkor in telesna teža.

Kaj lahko ukrepamo sami?

• s preventivo in zdravim načinom življenja
• z rednim jemanjem predpisanih zdravil

Arterijska hipertenzija

Posledica povečanega krvnega tlaka so lahko možganska kap (7 x večje tveganje), srčni infarkt, ledvično popuščanje idr. Poznamo diastolični (spodnji) in sistolični (zgornji) tlak. Optimalna vrednost krvnega tlaka je 120/80 mm Hg, sprejemljiva pa do 140/90 mm Hg. Samomeritve krvnega tlaka so zelo koristne in tako namerjene vrednosti so bolj verjetne kot meritve v ambulanti (učinek bele halje).

Vzroki za povišan krvni tlak:

• dednost
• prevelika telesna teža
• čezmerno uživanje soli
• čezmerno uživanje alkoholnih substanc
• premajhna telesna dejavnost
• izpostavljenost škodljivemu stresu

Sekundarna hipertenzija je posledica nekaterih obolenj (ledvičnih, ščitničnih) ali jemanja nekaterih zdravil (kontracepcijske tablete).

Kaj lahko naredimo sami?

• Če ste pretežki, shujšajte.
• Omejite uživanje soli do 6 g dnevno.
• Ne zaužijte več kot 2 merici alkohola na dan.
• Skrbite za redno telesno dejavnost (od 2- do 4-krat na teden po pol ure ali eno uro)
• Prenehajte kaditi.
• Redno jemljite uvedena zdravila.

Sladkorna bolezen

V Sloveniji se spopadamo z epidemijo sladkorne bolezni. Zboli kar od 5 do 7 % populacije.

Pri sladkorni bolezni gre za presnovno motnjo, nesposobnost prehajanja krvnega sladkorja iz krvi v celice. To prehajanje omogoča inzulin. Če ga je premalo ali če se celice ne odzovejo nanj, se vrednost krvnega sladkorja poveča.

Zakaj je sladkorna bolezen problematična?

• Statistično gledano imajo sladkorni bolniki krajšo življenjsko dobo.
• Povzroča dolgoročne poškodbe žil.

Kako lahko ukrepamo?

• z zdravim načinom življenja
• z vzdrževanjem normalne telesne teže

Debelost

V Sloveniji je kar 40 % ljudi čezmerno prehranjenih in 15 % predebelih.

Ugotavljanje stopnje prehranjenosti:

• ITM – indeks telesne mase je številka, s katero lahko razmeroma dobro ocenimo podhranjenost ali debelost odrasle osebe.
• Merimo obseg trebuha (v cm; merjeno v višini popka): visoko tveganje velja za moške z obsegom, večjim od 94 cm, in ženske z obsegom okoli 80 cm.

Kako uspešno shujšati?

• z redno telesno vadbo
• z omejitvijo vnosa kalorij
• z obiskovanjem delavnic o hujšanju, centrov hujšanja

Pljučne bolezni – KOPB

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je zapora dihal, ki ni povsem odpravljiva. Obolevajo predvsem kadilci. Kar 10 % odraslih ima težave s kroničnim kašljanjem, izkašljevanjem in dokazano obstrukcijo dihalnih poti. V Sloveniji na leto umre 600 pljučnih bolnikov, za posledicami kajenja pa od 3.000 do 3.500 ljudi.

Kaj lahko naredimo sami?

• Opustite kajenje! (V pomoč so tudi zdravila, različne delavnice.)
• Redno jemljite zdravila za KOPB.
• Skrbite za zmerno in redno telesno dejavnost.

Osteoporoza

Je kronična in nenalezljiva bolezen, ki predstavlja zmanjšanje kostne mase in zmanjšanje trdnosti kosti. Ker ne boli, ji pravimo kar tiha bolezen. Zboli 30 % žensk in 10 % moških. Najpogostejša pa je postmenopavzalna osteoporoza.

Dejavniki tveganja:

• nizka minimalna kostna gostota (DXA)
• starost
• predhodni zlomi
• zlom kolka pri starših
• alkohol
• revmatoidni artritis
• nizka telesna teža
• kajenje
• zdravljenje s kortikosteroidi

Kako lahko ukrepamo sami?

• z uravnoteženo prehrano, bogato s kalcijem
• z vitaminom D
• z redno telesno vadbo
• z opustitvijo kajenja in zmernim uživanjem alkohola

Rak

Kar 26 % populacije na leto umre za posledicami raka. Najpogostejši so rak kože, debelega črevesa, pljuč, dojk in prostate. Vsakdo naj se zato udeleži brezplačnih testiranj (SVIT, DORA, ZORA)!

Kot povzetek, kaj je skupno vsem tem boleznim?

• nezdrav način življenja
• dejavniki tveganja
• razvade

Obstajajo pa tudi bolezni lokalne problematike, med katerimi je v naši občini ena še posebej poudarjena:

Klopni meningoencefalitis

Smrtnost bolezni je 1 % na leto, kar pomeni, da zboli od 200 do 500 bolnikov letno. Slovenija je tako kar na 3. mestu po številu obolelih med evropskimi državami. Območij z okuženimi klopi je vse več, rešitev pa je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Seveda ne smemo pozabiti tudi na primerno fizično zaščito.

V drugem delu predavanja smo prisluhnili zobozdravstveni tematiki, ki jo je predstavil Gregor Knafelc, dr. dent. med., iz zobne ambulante Polhov Gradec.

Pri zdravju zob velik poudarek namenjamo čiščenju in negi. Zavedati se moramo tudi, da zdrava ustna higiena brez zobne nitke ni nič! Med predeli med zobmi se namreč nabirajo nečistoče in bakterije, ki so povod za raznorazne težave z zobmi. Kot v splošnem zdravstvu tudi v zobozdravstvu obstajajo kronične bolezni. Seveda se vsem biološkim dejavnikom ne moremo izogniti, pomembno pa je, da redno skrbimo za ustno higieno. Le s to se lahko izognemo marsikateri težavi v ustih.

Naj poudarimo za zaključek – poskrbimo za zdrav način življenja!