Sedma delavnica je bila povsem humanitarno obarvana. V avli polhograjske šole so 17. januarja Dora, Meta in Ida Rus, dr. med., ter mlada zdravnica Eva Rataj predstavile mesečno odpravo na Madagaskar, ob koncu pa sta se jim pridružila še Ana Fajmut, zdravnica iz Črne na Koroškem, ki je bila na tem rdečem otoku že štirikrat, ter misijonar Janez Krmelj, ki svoje poslanstvo na Madagaskarju opravlja že več deset let. Dekleta so predstavila malgaško kulturo, se dotaknila tudi dela misijonarjev, ki tam opravljajo izredno delo, večino časa pa namenile izkušnjam, ki so jih dobile. Meta je pripovedovala, kako se je trudila s hranjenjem dveh podhranjenih dojenčic. Ida je podelila izkušnjo o srečanju z bolnikom, ki je bruhal kri. Šla je zraven, ko so ga peljali v najbližje mesto, a je po naporni šesturni vožnji vseeno umrl. Evi pa se je najbolj vtisnila v spomin starejša gospa s hudimi ranami na stopalih, ki so nastale zaradi slabe higiene in podkožnih zajedavcev, ki jih je morala ona s skalpelom kopati ven. Spregovorile so o težkih razmerah, omejeni diagnostiki in možnih terapijah, ki so jih pogosto puščale povsem nemočne ter v njih porajale dvom o koristnosti njihovega dela. Ker pa so predavanje obogatile z mnogimi mislimi slovenskih misijonarjev, velja tudi tu uporabiti odgovor Pedra Opeke: „Bodimo dovolj ponižni, da sprejmemo reči, ki jih ne moremo spremeniti, in dovolj srčni, da spremenimo tisto, kar je v naši moči.“
Na kaj je treba paziti pri izbiri in nošnji šolske torbe je 24. januarja na Dobrovi razložila dr. Alenka Oven. Staršem, dedkom in babicam je podelila kup uporabnih nasvetov. Svetovala je, kako torbo, ki je praviloma lahko težka zgolj 10–15 % teže otroka, pravilno napolniti, da so težje knjige bližje hrbta, predvsem pa je svetovala, naj ima otrok v torbi le stvari, ki jih potrebuje za posamezen dan. Tudi o pravilnem nošenju torbe je tekla beseda: naj bodo ramenske naramnice prilagojene, tako da se torba tesno in dobro prilega otrokovemu hrbtu. Torba naj bo ustrezno velika glede na velikost otroka in naj ima dobro podložene naramnice. Predavateljica je spregovorila tudi o simptomih neustrezne nošnje torbe, ki so lahko boleč hrbet in ramena, mravljinčenje v rokah, šibke mišice, sklonjena drža. Da do tega ne bi prišlo, moramo pri otroku poskrbeti že zgodaj.
Na deveti delavnici pa je dišalo po hrani. 31. januarja je v gospodinjski učilnici OŠ Polhov Gradec Robert Mrzel, vodja kuhinje in svetovalec za kulinariko na Brdu pri Kranju, za udeleženke pripravil odlične recepte, poleg teh pa dodal še praktične nasvete za pripravo jedi. Letos je poudarek namenil zelenjavnim jedem in bilo je okusno. Deseta delavnica je potekala v soorganizatorstvu Osnovne šole Dobrova, in to 11. februarja v avli osnovne šole. Navzoči so prisluhnili predavanju dr. Sanele Banović. Ta je spregovorila o pomenu dobre komunikacije in psihofizičnem zdravju. Psihološko zdravje je umetnost in mistika ter pomemben del zdrave strukture osebnosti, je dejala. Ljudi je namreč že od nekdaj zanimalo, kako se povezujeta telesno in duševno zdravje, saj se vse znane tradicionalne medicine v svojem jedru ukvarjajo prav s tem vprašanjem. Podala je odgovor na vprašanje in predstavila povezavo. Poudarila je, da dober odnos do sebe in drugih vpliva na naše življenje, še posebej pa na zdravje. Dejala je, da so osebnostni in socialni potenciali potrebni za vzdrževanje psihološkega zdravja in uspešno reševanje problemov. Predvsem pa se je predavanje dotikalo praktičnih primerov iz človekovega vsakdanjega življenja, kar je bilo uporabno za vse prisotne. Kaj in koliko so si zapolnili, pa so lahko preverili že doma.
Nadja Prosen Verbič
