Tako kot so vsi, ki so se naveličali zimskih oblačil in kislega vremena, težko pričakovali pomlad, so oboževalci Ansambla Bitenc nestrpno čakali njegov novi videospot. In pred nekaj tedni so jih fantje razveselili z živahno Jecljavo polko, ki si jo lahko ogledate na spletnem naslovu http://www.youtube.com/watch?v=IW-hfyuPOis&feature=youtube_gdata_player. Kako in kje je snemanje videospota potekalo, pa nam je zaupal njihov član Janez Dolinar.

Torej, kje in kako je snemanje potekalo in koliko časa vam je vzelo?

Za snemanje si vedno vzamemo en cel dan. Tokrat smo imeli kar srečo, saj smo si izbrali petek v marcu, ki je bil eden izmed redkih sončnih dni v tej zimi. Po dolgotrajnem iskanju primernih lokacij za snemanje različnih prizorov smo se odločili, da videospot deloma posnamemo v ambientu gostilne Pr' Kopač na Brezovici in deloma v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani.

Snemanje videospota je kar specifično in v veliki meri odvisno od režiserja in snemalne ekipe. Posamezni prizori se snemajo iz različnih perspektiv in bližin, seveda ne nujno v pravem zaporedju. Včasih je treba tudi malo stisniti zobe (pri tem videospotu so prizori na prostem posneti pri nekaj stopinjah pod ničlo) in s strani režiserja požreti kakšno gorko na svoj račun.

Člani Ansambla Bitenc ste različnih generacij, in odkar ste hodili v šolo, je preteklo kar nekaj let, za nekatere celo desetletij. Nam lahko zaupaš, kakšen je bil občutek, ko ste znova sedli v šolske klopi?

Odličen! Stara učilnica v Slovenskem šolskem muzeju je res izjemna. Stare klopi, stare mize, kateder, lesene tablice, kreda, računalo, slike … Vse še iz predvojnih časov. Zanimivo, kako smo bili sprva kar v zadregi, kako se obnašati, a so kmalu prevladale norčije in nagajanje sošolcem. Kot v naših šolskih časih.

Kje ste našli ženski del ekipe – strogo učiteljico in zapeljivo natakarico?

Zapeljivo natakarico smo s posredovanjem prijatelja poklicali že prej in se dogovorili za sodelovanje. V muzeju pa nismo našli le res pristnega okolja, ampak tudi učiteljico, ki odlično dopolnjuje podobo stare šole, tako z govorico in kretnjami kot z vedenjem. Takoj po prihodu smo vedeli, da primernejše "učiteljice" preprosto ne bi našli. Če muzej obiščete, vas bo skozi učno uro vodila prav ona. In ja, strah vas bo …

Lahko izdate kakšno zanimivo dogodivščino iz zakulisja, ki je kamera ni ujela?

Prvi prizor, ko Franci zamudi pouk, je bil najbolje "odigran", ko smo ga odigrali poskusno. Nismo vedeli, kako bo videti, in navodila režiserja so bila zgolj okvirna, brez podrobnosti. Učiteljičin udarec s palico po katedru je bil tako šokanten, da smo odskočili vsi, s Francijem na čelu. Sledile so seveda salve smeha. To je preprosto nemogoče ponoviti. Kamera prav tako ni ujela prizora, ko smo dali režiserja klečat v kot na koruzo in maskerko na oslovsko klop.

Kako pa je pesem sploh nastala? Priznati je treba, da je vsebina zelo življenjska, a vendar dokaj neobičajna za pesem?

Seveda. Življenje piše naše zgodbe in najboljše zgodbe so iz življenja. Tako kot večina naših besedil je tudi to iz povsem realnega, vsakdanjega življenja, sicer z nekaj pesniškimi figurami in ustrezno prilagojeno glasbi, ki ji daje dušo. Ko se oblikuje tema za pesem, je pol že narejenega. Ostanejo le še tiste male podrobnosti, ki so del skrivnosti vsakega ansambla.

Ni skrivnost, da še vedno pridno vadite, saj pripravljate nov album. Kdaj pričakujete, da ga bodo bralci lahko kupili?

Ustvarjanje novih pesmi je pri nas odvisno od trenutnega počutja, letnega časa, lune … Niti ne vemo, zakaj, a pridejo časi, ko dolgo ne napišemo ničesar, in časi, ko ne moremo slediti lastnemu toku misli in idej. Vsem bralcem bo novi album na voljo v kratkem … le pozorno morajo brati Naš časopis.

Boste tudi letos nastopili na katerem od festivalov in znova poskusili osvojiti katero od laskavih priznanj?

Festivali so med ansambli vedno prav posebna tema. Veliko se govori o dogovorjenih nagradah, o favoriziranih ansamblih, a nas to ne zanima. Pri pogledu na festivale se zagotovo v precejšnji meri razlikujemo od drugih in do zdaj smo se na vseh festivalih počutili odlično – ne glede na izid. Letos se nam zaradi zasedenosti terminov ne bo uspelo kaj dosti udeleževati festivalov, a kakšen bo zagotovo tudi v koledarju.

Kaj pa tujina, kje vse ste že gostovali in kdaj boste znova razveselili naše zamejce?

Nastopi čez mejo in čez "lužo" so vedno znova izziv. Usklajevanje terminov, dopustov in ne nazadnje planiranje nastopov na turneji pri ansamblu s toliko različnimi službami poteka na meji mogočega. Do zdaj smo gostovali v Kanadi, ZDA, Nemčiji in Avstriji, našel pa bi se še kakšen nastop na Hrvaškem, v Italiji … Letos se spet podajamo v Nemčijo, kjer verjamem, da nas bodo Slovenci tako kot vedno sprejeli odprtih rok.

Bližajo se toplejši meseci, meseci veselic in koncertov na prostem. Kako so videti vaši urniki? Vas lahko pričakujemo kje v bližini?

S toplim vremenom prihajajo veselice. Po navadi se začnejo že pred prvim majem in se vrstijo vse do poznega poletja. Čeprav je dela dovolj, imamo že od samega začetka v ansamblu dogovor, koliko je možnih terminov v posameznih mesecih. Tako svoje delovanje lažje uskladimo z družinskimi in službenimi obveznostmi. Največ je vredno, da lahko ljudem prinašamo veliko dobre volje in energije ter jim skozi glasbo popestrimo vsakdan. In seveda se vidimo tudi v naših krajih. Le pozorno spremljajte plakate in javna občila. Torej, se vidimo?

Se vidimo!

Nadja Prosen Verbič