Noji (Struthio camelus) izhajajo iz družine ptic, kakor kokoši ali prepelice, so odlični tekači, a kot največje ptice ne morejo leteti. Življenjska doba nojev je 65 let, plodni pa so do 40. leta. Spolno zrelost doseže samica pri dveh ali treh letih starosti, samec pa pri treh ali štirih letih. So izjemno radovedne živali in edine ptice z dvema prstoma, ki pa sta pri udarcu lahko smrtno nevarna (noj brca samo naprej).
Klimatsko so zelo prilagodljive živali, zato jih uspešno redijo po vsem svetu. Imajo zelo malo naravnih sovražnikov. Izhajajo iz Južne Afrike, kjer je podnebje precej suho, pozimi pa se nočne temperature spustijo pod ledišče. Poprečna teža odraslega noja je 150 kg, zraste pa do 2,5 metra. Noji so pašne živali. Njihova osnovna hrana sta paša in lucerna. V intenzivni reji se dnevno dodaja peletirana krma na osnovi lucerne, koruze, ovsa in mineralnih dodatkov. Krmimo jih tudi s senom, otavo, koruzno in travno silažo ter raznovrstno zelenjavo. Samica znese v obdobju od aprila do oktobra od 40 do 60 jajc, v idealnih razmerah tudi sto. Teža nojevega jajca je okoli 1,5 kg, veliko pa je kot 22 kokošjih jajc. Jajca se pobira vsak dan, valijo se v posebnih inkubatorjih (valilnikih), okoli 40 dni. Oplojenost se ugotavlja pod posebnimi svetili, po 5–10 dneh valjenja.
Pravkar izvaljeni noj je težak blizu 1,5 kg in visok 25 cm. Najzahtevnejša reja, kjer je tudi največ pogina, je reja nojev, starih od 1 tedna do 1 meseca. Največji sovražnik nojev je stres, posebnih bolezni pa ni oziroma so redke (bakterioze, viroze).
Noji so od leta 2000 redne pašne živali na Butajnovi, Anton jih je kupil pri blejskem gojitelju, ki se danes s tem ne ukvarja več. Noj je zelo hvaležna žival, ki ne potrebuje kaj dosti nege, celo prezimuje najraje kar zunaj. V najboljših časih je Anton imel tudi po 50 nojevih mladičev; zanje je namreč uredil profesionalni inkubator oz. valilnico. Mladič noja po letu dni od izvalitve iz jajca, velikega kar 20 cm, doseže že 100 kilogramov, od česar je 40 kg mesa uporabnega za prodajo po povprečni ceni 15 EUR/kg, nam pošteno pove Anton, ki ima doma tudi uradno registrirano klavnico živali. A to še ni vse, nojeva jajca so posebno velika in trda, iz njih se lahko izdela okrasje za na mizo, izdolbe vzorec čipke, zakaj ne kar unikatna steklenica za žganje? Zelo specifično je nojevo usnje, ki je zaradi vraščenega perja prepikano in zračno. Nojeva koža je najmočnejša na nogah in ima značilen vzorec; ta krasi tudi usnjeni telovnik in jakno, unikatna kosa oblačil, ki ju je dal Anton strojiti in barvati k usnjarju v Domžale. Usnje je prav tako primerno za izdelavo denarnic in torbic. Nojevo veliko perje pa je zanimivo kot dekorativni material v cvetličarnah, za izdelavo maškar in še česa. Nekoč so iz nojevih peres izdelovali najboljša pisala.
Klavnica sredi Butajnove je edina med Škofjo Loko in Brezovico in tja vozijo živali v zakol številni pridelovalci in gostinci, ki potrebujejo uradno potrdilo o zakolu, Anton pa med procesom klanja v moderno urejeni klavnici sodeluje z veterinarjem nasproti svoje domačije, ki na koncu sveže meso ustrezno označi. In krog je sklenjen. No, pravzaprav še ne, saj ga sklene sobotna tržnica. Anton namreč skupaj z ženo sveže in suhomesnate izdelke vsako soboto ponuja na ekoloških tržnicah Vič in Vrhnika. Poleg tega s svojimi proizvodi zalagata številne gostilne, med drugim Pr' Škof v Zaklancu, Brunarico Grič Šentjošt, restavracijo Bajc Vrhnika in druge.
Za več informacij o vzreji nojev ali klavnici pokličite na tel. številko 041 895 770 ali pišite na e-naslov noj.tomi@gmail.com.
Sebastjan Vehar
