Logo MojaObčina.si
DANES
23°C
12°C
JUTRI
20°C
13°C
Oceni objavo

Bitka na Divjem zahodu

Kolumna vojaka rezervista, 11. Bataljon za zveze Vrhnika – sedem let se redno beremo, a tokrat res s težkim srcem pišem reportažo in urejam slike množičnih grobišč, nekdaj prostranih gozdov … Zima je res grdo pokazala zobe nad tako nedolžnimi bitji, kot so drevesa; tovarne kisika so padale, nihče ni pričakoval tako srditih bojev. Po dolgem zatišju brez zmrzali, ki je trajalo kar 28 dni, se je sovražnik pojavil iznenada in močneje kot kdajkoli v zgodovini slovenske države!
Sprva pričakovani napad snežink, za katerega je imela vsaka hiša pripravljeno ročno orožje, lopato, mesta pa armade plugov, se je sprevrgel v bombardiranje s tekočimi izstrelki, ki so se sicer sprva neškodljivo razlezli po vsej pokrajini, drevju in hišah, nakar je nevidna sila jezne narave spremenila vodo, brez katere ni življenja, v smrtonosno trdo, ledeno tvarino, ki je brezkompromisno zarezala v električne drogove in vrste lesenih stebel. Prasketanje, gromko donenje in šelestenje padajočega drevja iz zavezniškega gozda je naredilo cmok v grlu slehernemu človeku, vsakih nekaj minut se je namreč slišal uničujoči stok debla, ki je klonilo pod silo zahrbtnega ledenega oklepa – debla, ki je 100 let raslo in proizvajalo kisik, shranjevalo ogljikov dioksid, vlažilo poleti in na koncu dalo drva. V le nekaj dneh je Zimi uspelo premagati kar tretjino gozdne vojske v Sloveniji! In ne le to, povezovalne poti za transport ljudi in dobrin so bile v zadnjih dneh večkrat prekinjene, samo na cesti dolomitskega odreda Polhov Gradec–Ljubljana mi je uspelo našteti več kot 30 zased!

 

PROSTOVOLJNA ARMADA VRAČA UDAREC

Armada gasilcev se je odzvala takoj, pograbila motorke, sekire in delovne stroje in šla reševat nedolžne civiliste, poti in polne skrinje ozimnice. Doma, v bazi, je glavno orožje generator elektrike – pri meni je eden najmanjših in najcenejših na tržišču (za 140 evrov); ima le 22 kg in deluje na mešanico, motor moči konja in pol ustvarja do največ 1 kW energije, kar ni dovolj niti za zagon malo večjega kuhinjskega hladilnika. Deluje pa nekaj luči, črpalka centralnega ogrevanja, računalnik in televizor.

Seveda od doma nisem šel neoborožen, poleg fotoaparata in osebnega orožja v obliki sekirice sem vsak dan vozil s seboj tudi avtomatsko orožje – motorko, s katero sem v Hrastenicah v ponedeljek s sosedi odstranil tri zasede iz padlih dreves, še pred prihodom gasilcev, ki so že tako preobremenjeni. In prijateljici sem kar trikrat odstranjeval drevje, ki je padlo v dveh napadih na hišo in dvorišče. Za vožnjo uporabljam staro, a v snegu neverjetno uporabno žabo, s 4 višinami podvozja, in se lahko prebijem čez zamete in sneg, zaradi zračnega vzmetenja pa je lega na cesti odlična. Verig na kolesih nisem potreboval, sem pa moral sprostiti tlak v sprednjih pogonskih gumah, da sem podvojil naležno površino s snegom in speljal iz bele pasti sovražne zime, še preden je zvrnila name kakšno ledeno drevo!

 

KMETIJSKA ZADRUGA BREZ ENERGIJE IN GORIVA

Ker ni bilo avtobusnih povezav in ne elektrike ves teden, se je borbeno ljudstvo moralo zanesti na generatorje in lasten prevoz. Številne motorke so streljale po podrtih zasedah, gorivo je bilo torej tu, na Divjem zahodu, rdeča nit življenja, ampak delovodja kmetijske zadruge razočarano pojasni, da je že prvi dan pogona z bencinskim generatorjem nastala elektronska okvara črpalke. Zmrzovali so 6 dni, agregat so si sami priskrbeli, kasneje so jim ga prinesli še gasilci. Velika zahvala gre Nadiju, da je v nedeljo zjutraj rešil sladoled in ga prenesel domov na hladno. A gorivo iz dveh podzemnih cistern po 25.000 litrov ni šlo nikamor zaradi elektronske okvare, in tako je vsaj 50 strank dnevno moralo točiti drugje; najbližja je 10 km oddaljena črpalka na Dobrovi. Okvaro elektronike je na Prešernov dan rešil serviser Petrola, dan prej pa je prišla tudi elektrika. Hvala Bogu.

 

 

ŠOLA ODVISNA OD NAFTE

Zima nam je v soboto potrgala energetske linije in prekinila telekomunikacijske kable – prva dva dneva nismo imeli v Polhovem Gradcu niti mobilnika, šola pa je odprla vrata šele v četrtek, le nujno varstvo otrok je delovalo v sredo. V Šentjoštu je bila elektrika sicer že v sredo, preko generatorja na Butajnovi, kajti veliki generatorji se postavljajo poleg transformatorskih postaj. A zima je pokazala ostre čekane, v četrtek zjutraj so se otroci znašli pred mrzlo in zatemnjeno šolo, kajti električno energijo je ponoči prekinilo padlo drevo.

 

MOBILNI TELEFONI OŽIVELI V TOREK

Ko odstranim sneg doma, drva, ko poskrbim za novo "agregatno stanje" na bencin, odstranim dve drevesi pri prijateljici v Hrastenicah, jo peljem na oglede gozdov, oglede vikenda za sorodnika, šibam še na Podreber … že nekaj let svoji stari, a zelo dinamični prijateljici pomagam odstranjevati sneg. Doma je, vesela je, itak ... "Delavec zimske službe, pozdravljen," zažvrgoli, očistim ji kot vsako leto nekaj pešpoti in zbližujem družino, ko mi prek Tušmobila uspe doklicati sorodnike v mesto in se dogovorimo za njen prevoz do hčere v Ljubljani, saj brez elektrike nima tople vode, prav tako ne možnosti kuhanja. Ampak sosedje ji nosijo kosilo vsak dan, sam ji tako le še skočim v trgovino po osnovne dobrine. In tudi tam sem koristen, saj poslovodkinja potrebuje serviserja tehtnic, in glej no, spet deluje v torek dopoldne le Tušmobil!

 

OPTIMIZEM VELJA

Res pa je, da so najmočnejša debla in primerki pokončni preživeli, pridobili več prostora okoli sebe; res je, da so šli rakom žvižgat slabši in ne boljši ... kakor kriza v gospodarstvu ... slabši in prezadolženi propadejo ... V Sloveniji je padlo toliko dreves, da bomo težko prišli na zeleno vejo ...

 

Sebastjan Vehar

Oglejte si tudi