Nesreča se največkrat zgodi zaradi človeške nepazljivosti, nezbranosti ali vpliva opojnih substanc. Pogosto je vzrok nesreče tudi nerealno oziroma zmotno prepričanje o sposobnosti vožnje, izkušnjah ali poznavanju domačega terena oz. cest. K temu pogosto prispevajo tudi zagotovitve o varnosti pri proizvajalcih jeklenih konjičkov, ki navajajo širok spekter varnostnih elementov, kot so varnostne blazine, ojačitve vozil in boljše zavore, vozniku pa ponujajo veliko udobja in s tem dopuščajo neosredotočenost na vožnjo, cesto in druge udeležence v prometu. Za nesrečo pa niso vedno krivi le vozniki, cestna infrastruktura pogosto ne omogoča kakovostne in s tem varne vožnje, tak primer je tudi cesta Ljubljana–Polhov Gradec. Na varnost in kakovost vožnje pa seveda poleg zgoraj navedenega vplivajo tudi vremenske razmere, npr. dež, led, megla.

V zadnjih nekaj letih se je na cesti Ljubljana–Polhov Gradec pripetilo kar nekaj trkov, ki so se končali zgolj z zvito pločevino, žal pa tudi nekaj hujših prometnih nesreč s poškodbami. Zelo pomembno je, da če se nesreča zgodi, poskušamo prvi posredovalci omiliti nastalo situacijo, jo oceniti in se predvsem pravilno odzvati.

Katerakoli nesreča (prometna, delovna) se pripeti, moramo najprej poskrbeti za lastno varnost in varnost poškodovanca oz. okolice te nezgode, da se izognemo novi nesreči in poškodbam (na cesti npr. naletu vozil), nuditi prvo pomoč, poleg naštetega pa je zelo pomembno obveščanje interventnih služb prek regijskih centrov za obveščanje ali policije (v nadaljevanju RECO – številka 112 ali policija – številka 113). Interventne službe so npr. reševalci, gasilci, gorski in jamarski reševalci, nujna veterinarska pomoč …

V primeru prometne nesreče so prisotni reševalci, gasilci in policija, ki imajo vsak svoje naloge. Reševalci izvajajo prvo medicinsko pomoč in transport do bolnišnice z reševalnimi vozili. Gasilci izvajajo prometno in požarno varovanje (požar vozila ob trku), tehnično pomoč (odklop el. napajanja, tehnični poseg odpiranja vozil in omogočanje dostopa reševalcem), varovanje okolja (preprečevanje iztekanja goriv, absorbiranja olja). Policija pa izvaja prometno zavarovanje, fotografiranje in ogled kraja nezgode, popis podatkov, sporočanje sorodnikom ... Ob vsakem klicu v sili na številko 112 (RECO) je zelo pomembno, da operaterju sporočimo vse potrebne informacije o nesreči, ki smo jo opazili oz. smo v njej udeleženi:

-          KDO kliče,

-          KAJ se je zgodilo,

-          KJE se je zgodilo,

-          KDAJ se je zgodilo,

-          KOLIKO je ponesrečencev,

-          kakšne so POŠKODBE,

-          kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave ...),

-          kakšno POMOČ potrebujemo.

Najprej se operaterju predstavimo z imenom in priimkom, povemo, od kod kličemo, in natančno opišemo, kje in kdaj se je nesreča zgodila, koliko je udeleženih oz. poškodovanih, kakšne so poškodbe in v kakšnem stanju so poškodovanci (dihanje, zavest, krvavitve, položaj telesa …). Navedemo okoliščine nesreče, koliko vozil je udeleženih in kaj se z njimi dogaja (požar vozila). Ti podatki morajo biti zanesljivi in točni (točna naj bo lokacija mesta dogodka – je to na cesti ali zunaj cestišča, npr. travnik, reka, potok). Če smo navedene informacije podali operaterju (RECO), bo na podlagi teh aktiviral interventne službe po alarmnem načrtu za omenjeni kraj oz. občino (za vsako občino alarmni načrt podpiše župan). Najprej bo aktiviral NMP (nujno medicinsko pomoč – reševalce), nato koncesionarja za tehnične intervencije – gasilce (našo občino pokriva GBL – Gasilska brigada Ljubljana, ki ima za to v stalni pripravljenosti poklicne gasilce in opremo za tovrstne tehnične intervencije). Aktiviral pa bo tudi lokalno prostovoljno gasilsko društvo (PGD), ki pokriva omenjeno območje. Lokalna gasilska enota (PGD) je dolžna prometno in požarno varovati mesto dogodka, nuditi prvo pomoč in pomoč drugim interventnim službam, posredovalcem. Lokalni gasilci večinoma delujemo v sistemu tihega alarmiranja, kar pomeni, da pri sebi nosimo pozivnike, ki nas z besedilom in zvokom obvestijo o nastalem dogodku. Za hiter odziv in kakovostno pomoč pa je zelo pomembno hitro in kakovostno obveščanje; s tem se krajša tudi naš odzivni čas in izvoz na intervencijo.

Res je, da smo lokalni gasilci vse bolje opremljeni (prva pomoč, defibrilator, tudi tehnična oprema …) in da sta znanje in usposobljenost prostovoljnega gasilca vse boljša. Zavedati pa se moramo, da bomo gasilci in reševalci najučinkovitejši takrat, kadar bomo o dogodku obveščeni hitro, s pravimi informacijami, da se bo na kraj dogodka poslalo dovolj moštva in tehnike. K temu pa lahko prispeva prav vsak izmed nas, saj nikoli ne vemo, kje in kdaj se bomo prav mi kot prvi znašli na kraju nesreče in bomo morali poklicati na pomoč.

Damijan Plestenjak, poveljnik PGD Polhov Gradec