V Sloveniji si dvakrat dnevno umiva zobe približno 68 odstotkov odraslih, starih od 25 do 74 let. Savinjska regija se ne razlikuje od preostale Slovenije, so pa razlike med posameznimi občinami. Na spletni https://obcine.nijz.si/ si lahko pogledate podatke za vse občine, in sicer izberete ustrezno regijo, nato občino ter izberete leto objave podatkov 2022. Pri mladih je delež tistih, ki si redno umivajo zobe, nekoliko višji. Zobe si več kot enkrat na dan ščetka 70 % mladostnikov v Sloveniji. Dekleta si bolj pogosto redno ščetkajo zobe kot fantje. Delež tistih, ki si redno ščetkajo zobe, je najvišji pri 17-letnih dekletih (81 %) in najnižji pri 15-letnih fantih (57 %). Trend je pozitiven, v obdobju2002–2018 se je pomembno zvišal delež mladostnikov, ki si redno ščetkajo zobe.

Ustno zdravje je del splošnega zdravja. Vpliva na boljše počutje, boljši zadah, krepi pozitivno samopodobo in s tem pomembno vpliva na socialne stike. Zdravi zobje ne bolijo, z njimi lažje grizemo, se smejimo in govorimo, posledično je manj obiskov pri zobozdravniku in s tem manj izostankov iz šole ter drugih aktivnosti.

Na zdravje zob vpliva več dejavnikov. Na prirojene dejavnike ne moremo vplivati, lahko le blažimo posledice. Zelo dobro pa lahko vplivamo na prehrano in ustno higieno ter zdrav življenjski slog.

Hrana naj bo čimbolj čvrsta, čim manj predelana. Aktivnost grizenja in žvečenja primerno okrepi in razvija žvekalne mišice, ki z rastjo otroka oblikujejo celotno spodnjo tretjino obraza. Ob grizenju in žvečenju se sprošča tudi veliko kakovostne sline, ki hrano lepo omoči in olajša potovanje hrane skozi prebavno cev. Koščki hrane tako drsijo ob zobeh in jih hkrati mehansko čistijo. Obrokov naj bo 5–6 dnevno, pri tem pa med enim in drugim obrokom naj ne bo vmesnih prigrizkov. Otroku ponudite uravnoteženo prehrano, pomembno je uživanje raznolikih živil. Sladkor, sladice ali slani prigrizki, če jih otrok uživa, naj bo to takoj po obroku, ko je v ustih prisotna še kakovostna slina. Za zobe zdravih sladkarij ni, če pa že, naj bodo takšne, da se v ustih zadržijo čim krajši čas, npr. čokolada ali sladoled, izogibajte pa se lizikam, bombonom in karamelam. Bolj zdrava izbira je suho sadje, ki ga otrok lahko žveči. Za žejo se svetuje le pitje vode, najboljša je voda iz pipe. Sladki napitki so lahko le kot del obroka. Nesladkan čaj ni enakovreden vodi! Rastlinice v čaju imajo svoj sladkor, kisline in barvila. Sadni čaj pa je pravzaprav topel sok. Med mladimi se je v zadnjem času povečalo pitje energijskih in izotoničnih pijač, ki ne le da vsebujejo veliko sladkorja, ampak imajo tudi druge sestavine, ki se pri mladih odsvetujejo.

Z ustrezno ustno higieno zagotavljamo nadzor nad zobnimi oblogami, v katerih so bakterije, ki lahko povzročajo različne bolezni, kot sta zobna gniloba (karies) in vnetje obzobnih tkiv (parodontalna bolezen). Osnova ustne higiene je ščetkanje zob z uporabo zobne paste s fluoridi. Po priporočilih si morajo otroci in mladostniki ščetkati zobe dvakrat na dan. Evropske smernice vsakodnevne uporabe fluoridov v pasti določajo, da naj bi se do 2. leta starosti otroka uporabila pasta z vsebnostjo 500 ppm fluoridov, od 2. do 6. leta 1000 ppm fluoridov, po 6. letu pa 1.450 ppm fluoridov, torej enako kot pri odraslih. Kadar se uporablja pasta pri otrocih, ki še ne znajo izpljuniti, svetujemo, naj se nanese na ščetko oz. zobe šele ob zaključku čiščenja zob, da se zmanjša možnost zaužitja. Otroci potrebujejo pomoč pri ščetkanju zob do 8. leta starosti, potem pa se priporoča občasni nadzor čistosti zob. Kontrola čistosti zob se lahko opravi tudi s pomočjo tabletk za obloge, ki so na voljo v prosti prodaji. Po 12. letu oziroma ko izrastejo vsi stalni zobje, otroke naučimo še pravilne uporabe zobne nitke.

Pomembni so redni preventivni pregledi pri zobozdravniku. Prvi obisk otroka pri zobozdravniku je pri 1. letu starosti. Naslednji pregledi so pri 2. in 3. letu, potem pa vsakih 6 mesecev. Če nimamo težav, obiskujemo odrasli zobozdravnika enkrat na leto.

Zelo pomembno je, da že majhne otroke naučimo pravilno skrbeti za svoje zobe. Najpomembnejše so tu zdrave prehranske navade s pitjem vode za žejo ter zdrav življenjski slog: dovolj gibanja, spanja, sprotno reševanje konfliktnih situacij, pa seveda redno in pravilno umivanje zob. Zgodnja preventiva je najbolj uspešna, hkrati pa otroku preide v navado, ki jo prenese v odraslo obdobje.

Vir fotografije: Freepik.com

Pripravili: Marta Tome, dr. dent. med., pedontologinja in Urška Hajdinjak, dipl. san. inž., NIJZ OE Celje