V teh »koronatednih«, ko se je zunanji utrip družbe korenito spremenil, z mnogih strani prihajajo sporočila, da je treba biti miren, da je panika nepotrebna, skratka da je treba biti prizemljen.

 

Kaj je tu »zanimivega«? Še nedavno je bilo vse prežeto z vsebinami, ki so ljudi dobesedno učile, da so se odzemljevali. Da so živeli v nemiru, iščoč ugodne trgovinske ponudbe, se pehali za materialom in se primerjali. Če niso tekmovali z drugimi, so s samim sabo. 

 

Zdaj se lepo vidi, da se da živeti precej drugače in kako pomembna je solidarnost, tista »vsemogoča« nevidna roka, ki ureja povpraševanje in ponudbo, se je potuhnila. Pa bo dejansko prišlo do sprememb? Ne nujno oz. samo, če se vsak posameznik odloči, da iz te lekcije potegne nauk. Najslabše je goljufati sebe in če se bo čez nekaj časa ves ples znova ponovil, bo morda moral priti še močnejši pristanek na trdna tla. Sicer pa opozorila ljudem, da nekaj spremenijo, tako ali tako prihajajo vseskozi. Skozi vse filtre, ki jih posameznik skozi življenje nezavedno vsrka, pa je seveda težko jasno videti.

 

Ampak ljudje tudi sicer največkrat živijo v odzemljenosti - to je življenje v nizkem zavedanju. Na eni strani gre bodisi za pretirano navdušenje nad nečim oz. evforijo bodisi, na drugi strani, za pretiran strah, skrb, depresijo. Je to potem sploh kakšno življenje? Zavedanje je zmožnost samonadzora, to pa lahko dosežemo, če za to nekaj storimo.

 

Z zavedanjem pridemo tudi do prizemljenosti, kar pomeni popolno zavedanje trenutka tukaj in sedaj, enostavno povedano, to je duševno ravnovesje. Prizemljena duša živi stabilno čustveno življenje brez evforij in dramatičnosti. Življenje sprejema uravnovešeno in povsem normalno. Za take ljudi ni nič nenormalnega in tako se lahko soočijo z vsem, kar jim je je na poti in tudi nikoli ničesar ne sodijo, kar je ena največjih težav človeštva. Saj veste, kadar sodiš, si sam sojen ... To je tudi najbolj enostaven recept za življenje. 

 

Odzemljeni ljudje ves čas živijo v nekakšni evforiji, pretiranem navdušenju, letečem stanju, ki jih še bolj bega in potiska na pot nezavedanja. Spet drugi zapadejo v depresijo ali iščejo dramo, da s tem še bolj zraste njihov um, ki ga ravno na ta način hranijo. In ravno v teh tednih pri marsikomu še bolj vre kot bi sicer … 

 

Na tem svetu smo si v resnici vsi sorodne duše in ravno v kritičnih situacijah se pokaže, da se marsikaj da. A eno je pomagati drugemu, drugo pa pomagati sebi, saj nas česa takega niso učili, zato tudi toliko težav, ker se zadev ne lotimo s pravega konca. Vsi bi spreminjali druge. Vsak obrtnik ve, kako pomembno za dobro opravljeno delo je ustrezno orodje. Tudi za rast v zavedanju obstaja več kot odlično orodje, s katerim ne morete zgrešiti, to so Učbeniki za tretje tisočletje, na podlagi katerih nastajajo ti zapisi.

 

Bogdan Rahten, glasnik zavedanja 

 

WWW: publishwall.si/ucbeniki za tretje_tisocletje
FB: Učbeniki za tretje tisočletje - Kako zavestno živeti sedanji trenutek