Nekateri udeleženci so se ob vključitvi spopadali s strahom pred govorom v tujem jeziku. Drugi so se »borili« z dejstvom, da jih računalnik ne bo »ugriznil«, če pritisnejo kaj narobe. Na ure so prihajali vedno bolj sproščeni, samozavestnejši in kar naenkrat so si začeli postavljati – nove cilje. Seveda ni bilo enostavno, ekipa Medpodjetniškega izobraževalnega centra ŠC Celje s predavatelji je vložila ogromno naporov, da vseživljenjsko učenje ni zgolj črka na papirju. A zadovoljstvo odraslih, ki sprašujejo, kdaj se bodo spet lahko udeležili kakšnega usposabljanja, šteje.

Zavedamo se, da smo premaknili majhen kamenček v mozaiku (ne)formalnega izobraževanja odraslih, to pa hkrati pomeni, da so, vsaj zgoraj omenjeni odrasli, dobili priložnost za razmislek, kaj bi še lahko počeli v (poklicnem) življenju in ne odštevali zgolj desetletja do upokojitve.

Foto utrinki zaključne konference vseh treh partnerjev projekta so v galeriji. 

T: Š. Kumer, F:  J. Petrak Zajc