Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je neodvisna in neprofitna slovenska organizacija, ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave, varstva okolja in na področju raziskovalne dejavnosti. S široko mrežo z več kot petstotimi usposobljenimi prostovoljci, okoli tisoč člani in več kot trideset zaposlenimi delujejo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. S tem prispevajo k ohranjanju narave in dobrobiti celotne družbe.

Brezovčan Rudolf Tekavčič je član društva že skoraj od njegovega začetka leta 1979. Njegov prvi mandat je nastopil kmalu po ustanovitvi, bil je že drugi predsednik društva. Med vmesnim časom je prišlo do reorganizacije, tako je bil do leta 2006 prost upravnega odbora. Za tistim je ponovno nastopil kot predsednik, kar ostaja še danes.

Kakšno je poslanstvo DOPPS-a?

Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. S tem prispevamo k ohranjanju narave in blaginji celotne družbe. DOPPS je slovenski partner svetovne zveze naravovarstvenih organizacij BirdLife International. Pridobivamo evropska sredstva, da lahko ustanavljamo naravne rezervate za ptice. Od ustanovitve do danes smo vzpostavili tri. Škocjanski zatok smo z obnovitvijo skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor in koncesijskim upravljanjem polslanega mokrišča na pragu mesta Koper smo preuredili v zeleno oazo naravovarstvenega pomena. Z Iškim morostom na Ljubljanskem barju z ohranjanjem travišč, najbolj ogroženih ekosistemov v Evropi, varujemo ptice kmetijske krajine. V bližini Ormoža je razglašen nov naravni rezervat, sladkovodno mokrišče, namenjeno varstvu ogroženih vodnih ptic in ptic selivk, s poimenovanjem Ormoške Lagune, ki je v lasti društva. Po direktivi Evropske skupnosti smo morali zapreti našo tovarno sladkorja v Ormožu. Lastnik tovarne sladkorja Ormož je bila nizozemska družba Cosum, ki nam je kasneje ob zaprtju naše tovarne podarila to zemljišče v površini 55 ha. V društvu je danes zaposlenih več kot trideset ljudi, ki pripravljajo dokumente za razpise, delujejo na evropskih projektih ter sodelujejo z ministrstvi in nam sorodnim naravovarstvenim organizacijam.

Kdaj ste se začeli zanimati oziroma raziskovati ptice?

Že od majhnega se ukvarjam s pticami. V otroštvu sem doma gojil ptice, papige in nekaj kanarčkov. Postal sem zunanji sodelavec Prirodoslovnega muzeja za obročkanje ptic. Prav mi smo bili pobudniki za ustanovitev društva leta 1979. V začetkih smo naredili popis vseh slovenskih ptic in leta 1995 smo izdali tudi prvi Ornitološki atlas gnezdilk Slovenije. Leta 2019 smo po 15 letih terenskega dela in popisov izdali nov izpopolnjen Ornitološki atlas ptic. Po osnovnem poklicu sem grafik, tiskar, kar pa se je kar dobro ujelo tudi z ljubeznijo do ptic.

Katera je vaša najljubša vrsta ali ptica?

Težko izberem, bi rekel kar vse. V življenju sem se veliko posvetil detlu, prav zaradi tega ker ga pogosto slišiš, opaziš pa veliko težke.

Najbolj ogrožene vrste na Ljubljanskem barju so?

To so ptice tal, ki gnezdijo na tleh. Med njih spadajo poljski škrjanci, repaljščice, pribe, prosniki,…

V društvu je aktivnih veliko število prostovoljcev. Z organiziranimi prostovoljnimi dejavnostmi neposredno prispevamo k ohranjanju narave in dobrobiti celotne družbe. Z nesebičnim doprinosom lahko skupaj z njimi tudi vi naredite nekaj koristnega za naravo in za širšo družbo. Vsakdo je dobodošel! Gospodu Rudolfu se zahvaljujemo, da nam je pojasnil delovanje Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in mu želimo še veliko uspehov na tem področju.

Eva Povirk