Prva sobota v mesecu je bila tradicionalno rezervirana za naravo. A tokrat je nismo izrabili za uživanje v rekreaciji, lepotah in miru, kot se to dogaja čez celo leto, ampak smo prostovoljci kot vsako leto en dan namenili skrbi zanjo. Očistili smo jo nesnage, ki jo ljudje (še vedno) tako brezvestno odmetavajo vanjo. In to kljub vsem drugim alternativam, ki so jim ponujene z namenom, da lepote in darila narave ohranimo za naslednje generacije in nenazadnje tudi za ostala živa bitja, s katerimi si delimo naš planet. Prav rada bi slišala odgovor na vprašanje, kaj osebe, ki odmetavajo smeti, menijo, kam te »izginejo«, ko jih odvržejo v jarek …

Upam, da bomo prihodnje leto k akciji lahko pritegnili tudi mlajše generacije, saj povprečna starost udeležencev tovrstnih akcij sega krepko v upokojenska leta. Med občani z veseljem opažam vedno več takih, ki skozi celo leto povsem samoiniciativno čistijo naravo. Tako mimogrede, ko gredo na sprehod. Hvalevredna gesta, ki pa vzbudi tudi dodatna vprašanja. Kdo so osebe, zaradi katerih je to sploh potrebno? In kako bi izgledala naša okolica, če ne bi bilo posameznikov, ki iz leta v leto iz nje izločijo kupe smeti? Bi še lahko uživali v njej? Ali pa bi se za oddih v naravi morali odpeljati nekam drugam, ker bi bilo naše Barje obloženo s plastjo pločevink, plastenk, pasjih iztrebkov, steklenic, škatlic od cigaret, odsluženih računalniških tipkovnic, baterij, ovojev bonbonov, vrečk čipsa, posod za gorivo …