Rjavi medved je bil med vrstami medvedov pravi uspešnež in je prvotno poseljeval večji del severne zemeljske poloble. Vendar ga je človek s prekomernim lovom, načrtnim zatiranjem in uničevanjem življenjskega prostora v zadnjem tisočletju zdesetkal, tako da vrsta danes poseljuje le majhen delež nekdanjega območja razširjenosti in globalno upravičeno velja za ogroženo. Slovenija je glede tega nekakšna izjema, saj rjavi medved pri nas nikoli ni bil iztrebljen in se je zadnje stoletje celo prostorsko širil, njegova številčnost je naraščala in pri nas danes živi v primerjalno velikih količinah. Zato tudi srečanja z medvedom niso redkost; zlasti ne v krajih, kot je Rakitna, ki dobesedno leži sredi območja medvedov.

Sosedstvo medvedov nedvomno prinaša mnogo dobrega, kot so npr. simbolika življenja v ohranjenem okolju, možnost razvoja naravi prijaznega turizma ter nenazadnje možnost opazovanja medveda v naravi in s tem pristen stik z »divjino«. Prinaša pa tudi težave, kot so škode v sadovnjakih, napadi na domače živali, razdrti čebelnjaki in strah pred medvedom, zlasti če se medved pojavlja v neposredni bližini človeka – v neposredni okolici vasi ali celo v samih vaseh. Težave z medvedom so za ljudi praviloma le težave, za medveda pa največkrat ključna grožnja. Ljudje takšne težave namreč praviloma najprej poskušamo reševati z zahtevami po (večjem) odstrelu medvedov.

Veliko tujih in tudi domače raziskave enotno kažejo, da je velik del leta eden glavnih razlogov za zahajanje medveda v bližino človeka tam prisotna hrana, npr. klavski odpadki, neurejena smetišča, ostanki hrane v smetnjakih in kompostnikih. Spomladi in zgodaj poleti, ko se medvedi parijo, lahko v bližino človeka začasno pridejo tudi zaradi varnosti. Medvedke z mladiči in nedorasli samci se tako umikajo pred dominatnimi samci, saj lahko ti njim nesorodne mladiče in mlajše medvede tudi ubijejo. Nenavadno – medvedi torej blizu človeka iščejo varnost pred drugimi medvedi, kar smo lahko letos opazovali na Rakitni. Vendar so taki dogodki vseeno redki – v večini primerov medvede v bližino človeka pritegnejo antropogeni viri hrane, ki jih zaradi odličnega voha lahko zaznajo zelo daleč (do 10 kilometrov). Nagrade v obliki hrane si dobro zapomnijo in postopno začnejo povezovati bližino človeka s hrano in s tem zgubljati strah pred njim. Zato je eden ključnih ukrepov za učinkovito zmanjševanje težav z medvedom, kot je npr. njegovo zahajanje v naselja, dosledno zmanjševanje dostopnosti hrane v/ob naseljih.

Za zmanjšanje težav z medvedi smo zato strokovnjaki z Biotehniške fakultete v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije v sklopu projekta LIFE DINALP BEAR začeli z razvojem in uvajanjem t. i. medovarnih smetnjakov in kompostnikov, s katerimi bomo medvedom preprečevali dostop do organskih odpadkov gospodinjstev in tako pripomogli k manj pogostemu pojavljanju medvedov v bližini človekovih bivališč. Eno od izbranih območij, kjer prvi medovarni smetnjaki že stojijo, je Rakitna. Nameščeni so na parkirišču ob Rakiškem jezeru. Na Rakitni želimo namestiti tudi 20 medovarnih kompostnikov. Narejeni so iz masivnega hrastovega lesa, torej dovolj trdni, da jih medved ne more uničiti, kar smo preizkusili sredi Snežniških gozdov (video: http://dinalpbear.eu/izdelali-in-preizkusili-smo-prvi-medovarni-kompostnik-2/). Kompostniki so uporabniku prijazni in obenem izredno lepi. Oblikoval jih je priznani slovenski arhitekt in oblikovalec prof. Janez Suhadolc. V okviru LIFE DINALP BEAR projekta bomo kompostnike uporabnikom v izbranih območjih, torej tudi Rakitni, podarili. Pri tem bodo imela prednost gospodinjstva, ki so na najbolj izpostavljenih delih vasi, predvsem ob njenem robu, kjer se vas stika z okoliškimi gozdovi.

Vse prebivalce Rakitne, ki bi želeli imeti medovaren kompostnik, vabimo, naj to do 20. julija sporočijo po elektronski pošti na naslov medovarno@gmail.com ali pa po navadni pošti na naslov: Biotehniška Fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 1000 Ljubljana (s pripisom »MEDOVARNO«). Kompostniki so na voljo v dveh velikostih, in sicer 100×100×100 cm in 80×80×80 cm. V dopis/e-pošto naj, prosim, poleg imena in priimka, hišnega naslova in kontaktne telefonske številke zapišejo tudi velikost želenega kompostnika (80 oz. 100 cm).

S sredstvi LIFE DINALP BEAR projekta žal ne bomo mogli brezplačno zagotoviti kompostnikov za vse, ki bi jih želeli imeti. Vse, ki jih bodo prejeli brezplačno, bomo obvestili do 25. julija. Je pa povsem enake kompostnike mogoče že kupiti pri domačih proizvajalcih (informacije: http://dinalpbear.eu/medovarni-kompostniki-sedaj-na-voljo-tudi-v-prosti-prodaji/). Vabljeni!

V imenu projektne skupine LIFE DINALP BEAR, Klemen Jerina