Prešerni rod izpod skalnih gora, od koder je po Jalnovi domišljiji prišla Skalna zvezda, mati Ostrorogega Jelena, junaka trilogije Bobri, je zaznamoval tudi Brezovico. Najbolj znameniti predstavnik Španovega rodu iz Zabreznice št. 6 je Franc Prešeren, Škander, čigar inicialki in letnica 1802 krasita skalni obok nad vrati sestrskih domačij današnjega Hotela Pok in Škandrove hiše na Logu. Franc je imel soimenjaka Franca Justa Prešerna na Bledu, ki je bil prijatelj najbolj znanega Prešerna, pesnika iz Vrbe. Franc Just je bil sin Matije Prešerna, brata Janeza Prešerna –slednjega je pot zanesla na Brezovico. L. 1790 se je oženil s svojo malo sestrično, vdovo Marijo Pezdir, rojeno Legat. Ti brezoviški Prešerni niso nosili v prsih pekla in nebes kot današnji slavljenec, ampak prej v mošnjičku zajeten kupček srebrnikov, saj so bili zelo podjetni.
Če se torej podamo proti jugu naše občine, se v Žabnici spomnimo na dramatika Ivana Mraka, čigar rod izvira izpod Plešivice. V Notranjih Goricah je služboval Janez Jalen, ki je bil doma iz Rodin, starodavne vasi nedaleč cerkve sv. Marka, kjer je tekla zibelka Franceta Prešerna, pa tudi svetniškega kandidata, nadškofa Antona Vovka. Kolišče Tršatega Tura je postavil plodoviti duhovnik in pisatelj ravno na največji barjanski osamelec, ki že milijone let ponosno kraljuje sredi Ljubljanskega barja.
Pot nas vodi naprej čez Stržen in staro strugo Ljubljanice vse do Podpeči in Jezera, kamor so pogumni Rimljani prestavili tok lene reke, da so lahko plavili dragoceni kamen iz Peči proti Ljubljani. Kakor razlagajo etimologi (mislim, da dr. Silvo Torkar), naj bi se reka včasih imenovala Ljubija po enem od izvirov blizu Vrhnike, prebivalci ob njej so bili Ljubijane, po njih pa naj bi dobilo ime slovansko mesto Ljubljana, ki je nastalo zraven povsem porušene Emone. Če se vrnemo v moderno dobo, lahko omenimo, da je bil znameniti romanist, pesnik, pisatelj in prevajalec, nenazadnje pa tudi krščanski demokrat in minister za kulturo v eni od slovenskih vlad Andrej Capuder po materi Jezerec iz Birtovega, Suhadolnikovega rodu. Zanimivo bi bilo preučiti njegov bogat romaneskni opus (npr. Mali cvet, Rapsodija 20, Iskanje drugega), ali je morda v knjigah kakšna sled naših prelepih barjanskih in podkrimskih krajev.
Je pa zagotovo Barje ena od osrednjih tem dela Jože Likoviča, po poreklu iz Pakega pri Borovnici, rojenega 1900 na Rakeku očetu Janezu Likoviču, železničarju, in materi Karolini Ljubič. Pako je prisrčna vasica z lepo obnovljenim vaškim vodnjakom, spada v sosednjo borovniško občino, zna pa biti, da je bil oče Janez Likovič po poreklu Rakičan, kar nas spet pripelje na drugi konec naše občine. Joža Likovič je najbolj znan po zbirki legend in pravljic »Svetinje nad Barjem«, ki je izšla l. 1944 pri Slovenčevi knjižnici. V njej opisuje čarobne zgodbe z Ljubljanice in Krimskega pogorja, seveda tudi iz naših krajev. Ena od njegovih slikovitih primer je tudi »božja žlahta pod Krimom«, s čimer misli na starodavne cerkvice v župniji Preserje. Kot zanimivost naj povem, da pisateljev pravnuk Vasja Željeznov igra za naše odbojkarsko moštvo Špan Brezovica.
Zagotovo je še mnogo literarnih ustvarjalcev v naši občini, ki bi jim lahko namenili vsaj besedo, da ne omenjam likovnikov, pevcev, igralcev in vseh tistih, ki jim je blizu takšna ali drugačna umetnost. Namenimo si prijazno besedo, odprimo knjigo, preberimo si kakšno pesem. Lep je naš slovenski jezik, kakor da bi ga rodila čudovita slovenska zemlja. Tudi naša, barjanska in podkrimska.
Miha Rus
viri:
1. rodoslovne informacije Janeza Suhadolnika - Lukmana;
2. Rafael Ogrin, Prešerni na Vrhniki. Kronika - Časopis za slovensko krajevno zgodovino.
3. Slovenski biografski leksikon, 8. zvezek. Založila SAZU, urednik Fr. Ksaver Lukman et al. Ljubljana, 1952.
