Vije se železna cesta.

Trgovec iz Benetk al' Trsta

na Dunaj je vagon odpravil,

fižola zvrhano naložil.

Na Barje prisopiha vlak.

Utrujen od ovinkov kraških,

zasanjan od spominov laških

izdahne zadnji dim v zrak.

Vagon trgovčev se razpre

in ves fižol se ven razsuje,

na njive barske sev prodre,

poganjkov se nebroj zasnuje.

Trgovcu se kupčija spridi,

fižola za cesarski dvor ne bo.

Barjanom Lah seme ponudi,

če raste že, naj gre v zemljó.

Povsod v Goricah zdaj odganja

fižol iz daljnih laških njiv.

Na vseh parobkih, vas Zunanja,

povsod fižol je bil vzkalil.

Pridelali bili fižola

so Vnanjčani za celo vas.

Kozolci polni in kastrola,

po celi vasi je v okras.

Trgovec se široko smeje,

vagoni štirje zdaj teko,

na Dunaj slavo vnanjške seje

s fižolom vozi poneso.

In od tedaj se žlahtno seme

seje na pómlad in kali

in Vnanjčanom od kmečke vneme

se grunt poveča, hlev zredi.

Pod Gulčem do današnjih dni

žive vrli Fižolarji.

S ponosom, da se jim godi,

ga sejejo vse žive dni.

povedal Janko Židanek, v verze spravil Miha Rus