Stane Sever (1914–1970), spomnimo se ga po vlogi navzven strogega, navznoter pa ljubečega očeta istoimenske junakinje filma »Vesna«, je nanizal na svojo igralsko ogrlico še veliko uspešnih filmskih in dramskih vlog – vse do prezgodnje smrti, ki ga je pokosila tako rekoč na odru, in sicer v Ribnici na Pohorju. Upravičeno ga imamo za enega največjih slovenskih igralcev vseh časov. Da njegov rod po očetovi strani izvira z Brezovice, in sicer od Andrejca na Mali vasi, kakor se je včasih reklo delu Brezovice, je precej znano. V svojem popisu brezoviških domačij v knjigi »Srce za zapahi« je to omenila tudi Marija Veršič: igralčev oče je bil Tine, sin Tineta Severja. Da pa je bila z Brezovice tudi mati Staneta Severja, je manj znano. Matične knjige potrjujejo dejstvo, da je bila to Marija Prebil, hči Luke Prebila in Marije, roj. Jankovič. Odkod torej izvira gledališka nadarjenost, da se je Stane tako spretno sukal po gledaliških odrih in še bolj umetelno s svojim baržunastim glasom nagovarjal občinstvo, je težko ugotoviti. Nedvomno dejstvo pa je, da je na Brezovico vedno rad zahajal, bodisi k stricu Mihaelu, ki mu skoraj vsako leto prišel čestitat za god, bodisi k prijateljem telovadcem, ki jih je s svojo druščino živahno vzpodbujal in jih nagrajeval z aplavzom za uspešne elemente. Kot se v Nedeljskem dnevniku iz leta 1971 spominja Emil Frelih, se je potem druščina podala proti Viču in ves čas ubrano prepevala slovenske narodne in umetne pesmi.

Ohranjenih je precej njegovih deklamacij in posnetkov gledaliških nastopov, kjer izstopa njegov močan glas in neoporečna dikcija. Če bi ga slišali govoriti s svojimi rojaki, bi gotovo zadonel po brezoviško in bi takoj spoznali, da je Stane Sever pravzaprav naše gore list. 21. novembra je minilo 105 let od njegovega rojstva na Viču, kjer sta v Tobačni tovarni delala njegova starša. Po rojstvu sicer Ljubljančan, po krvi pa pristni Brezovičan in prav je, da se sina naše Brezove vasi spomnimo tudi pod Debelim hribom in Gradiščem.

Miha Rus