Letos obeležujete deset let župnikovanja v župniji Brezovica. Kaj vse ste v tem času doživeli, kaj vse se je v tem času zgodilo?

Prav letos, ko mineva deset let, odkar sem v župniji in tudi občini Brezovica, je res šel večkrat pogled nazaj, z razmislekom, kakšno dogajanje je bilo v kraju in župniji, kaj vse se je v tem času zgodilo. Eno področje je pastoralno področje, spremljanje ljudi na področju življenja vere. Opažam, koliko otrok, ki so se vpisali k verouku in prejeli zakrament prvega svetega obhajila, je danes že birmancev in vstopa v srednjo šolo. Nekateri birmanci, ki sem jih spremljal v prvih letih župnikovanja na Brezovici, so danes že poročeni in so možje in žene. To je lep pogled za nazaj in to je ta pastoralni utrip, katerega sem vesel in hvaležen za vse, kar se je dogajalo v teh letih.

Potem pa je tu še utrip v kraju, ki je lahko rečemo predvsem gospodarski in družbeni. Tako kot življenje prinaša stvari in je potrebno stvari opravljati in živeti, sem hvaležen, da se je tudi na teh področjih dalo urediti kar nekaj stvari.

Kako se je v teh letih spremenila struktura vernikov in odnos do vere? V času vašega župnikovanja se je zamenjalo tudi kar nekaj duhovnih pomočnikov.

V teh desetih letih so bili večinoma prisotni duhovni pomočniki, ki so prihajali na Brezovico za pomoč pri svetih mašah ob nedeljah. Pred štirimi leti je sem za tri leta prišel tudi kaplan. Eno leto sem bil v župniji sam, letos pa je v župniji spet duhovni pomočnik. Delo v župniji se načeloma ni spremenilo. Obstaja neka naravnanostin smer, ki se jo živi. Prihajajo seveda tudi novi župnijski sodelavci, pri nekaterih starejših pa se čas, posvečen župniji, v skladu z njihovim zmožnostmi zmanjšuje.

Sprememba pri vernikih se je zgodila predvsem v času pandemije. Če je bil še pred tem nekoliko bolj prisoten utrip krščanskega življenja, se je to delo in življenje v veri bolj preoblikovalo v to, da danes ostaja povezan z vero nekdo, ki jo čuti in ki hoče biti aktiven dejaven vernik. In če tega nima, občuti pomanjkanje, zato želi imeti bogoslužje in živeti vero kot aktivno in dejavno obliko življenja. Tako zase kot za svojo družino, če gre za odrasle osebe.

Kako so vas v župniji in v širši lokalni skupnosti sprejeli in kako se tukaj počutite danes?

Pred desetimi leti sem doživel res prisrčen sprejem, lahko rečem kar praznovanje. Zaradi okoliščin na Brezovico nisem prišel v rednem terminu menjav duhovnikov (s 1. avgustom), ampak sem prišel prej, 1. marca. Po vseh teh letih pa vidim lep utrip in sprejetost in sem res vesel možnosti skupnega dela in življenja.

V župniji pa imate tudi veliko mladih, ki prinašajo zagnanost in veselje. Kako ste povezani z njimi?

Lepo je opazovati vrvež mladine, skavtov, ki se tukaj srečujejo, in spremljati njihov utrip skupnega dela in življenja. Potem je tu tudi mladinski zbor, srečevanje animatorjev v pripravi na poletni oratorij, sodelovanje otroškega pevskega zbora. Vsi ti mladi prinašajo vedrino, veselje in pogled v prihodnost, ki niso povezani s morebitno skrbjo nas, starejših, ampak z žarom, ki ga mlad človek prinaša.

Aprila ste praznovali tudi okrogli osebni jubilej. Kako ste praznovali vaših 50 let?

S temi besedami sem nagovoril tudi zbrane ob koncu zahvalne maše in sicer, da je za župnika v župniji najprimernejše mesto praznovanja pri bogoslužju. Pri obhajanju svete maše, pri kateri se srečujem tudi z župljani. Bilo je lepo praznovanje, prejel sem številne pozornosti in številna voščila, tako osebno kot od skupin. Ni mi toliko blizu veliko praznovanje navzven, raje imam oseben stik in osebno srečanje ter pozornost. Ob koncu zahvalne maše za 50 let življenja smo imeli še skupno srečanje in praznovanje v župnijskih prostorih za vse ljudi.

V zadnjih desetih letih ste veliko za župnijo naredili ne samo na duhovnem področju, ampak tudi v smislu del, ki so se pokazala na zunaj (urejanje župnijskih stavb in okolice). Zaradi vaše zagnanosti in odgovornega vodenja župnije ste izpeljali številne večje projekte. Katera dela in dosežke bi lahko izpostavili?

Verjetno je eden največjih projektov, ki sem ga samo dokončal, začetek je bil že pred mojim prihodom, prav postavitev novih orgel na Brezovici. Tako se letos spominjamo 10. obletnice postavitve novih orgel, še pred tem so bila številna gradbena dela in obnova notranjosti cerkve mojih predhodnikov.

Bili so tudi številni večji projekti, kot je obnova streh na župnijski in na podružnični cerkvi v Vnanjih Goricah in obnove fasad na obeh cerkvah. Uredili smo tudi nove zvonove in vso novo mehanizacijo zvonjenja v Vnanjih Goricah in v Dragomerju. Lansko leto smo obnovili tudi dve strehi – streho na župnišču in streho na Catehumeniumu (stavba poleg župnišča na Brezovici op. a.). Vmes pa so poleg teh večjih del potekala še druga dela, ki so bila potrebna, tako na Brezovici, v Vnanjih Goricah, na Logu in v Dragomerju.

Ali lahko predstavite župnijo Brezovica v nekaj številkah?

Število prebivalcev v župniji je nekaj več kot devet tisoč, ker župnija obsega dve občini, občino Brezovica in občino Log - Dragomer. Število cerkveno pokopanih je okoli 50 na leto. Število otrok, ki so krščeni v zadnjih letih, se na letni ravni giblje od 30 do 35. Otrok, ki obiskujejo verouk, je okoli 250. V letošnjem letu je zakrament svete birme prejelo 38 mladih, prvo sveto obhajilo pa 26 otrok.

V župniji delujejo štirje pevski zbori, od tega trije na Brezovici in eden na podružnici Log. Tukaj so še molitvene, zakonske skupine in skupina Karitas, skavti, župnijski sodelavci, kot so pritrkovalci, bralci božje besede, ministranti, katehetinje, krasilke cerkva. Pod gospodarski svet župnije spadajo ključarji. V župniji so izredni delivci sv. obhajila. Župnija tudi vodi evidenco vernikov, ki pridejo k maši. Obisk pri delavniških mašah se giblje med 20–40 oseb. Ob bolj pomembnih dnevih, kot so prvi petki, pa tudi do 80. Število nedeljnikov, to so verniki, ki pridejo k nedeljskim svetim mašam, je v župniji okoli 600.

Kakšno pa je sodelovanje župnije z drugimi društvi v občini?

Tukaj lahko poudarim sodelovanje, ki je prisotno z gasilskimi društvi. Še posebej ob praznovanju zavetnika gasilcev sv. Florjana, ko obhajamo mašo za žive in pokojne gasilce. Vsa društva so povabljena k maši na največji Marijin praznik, Marijino vnebovzetje. V zadnjih letih želim poživiti sodelovanje z društvi, ki imajo svojega zavetnika, kot so lovci in čebelarji. Da se skupaj srečamo pri bogoslužju in prosimo za blagoslov dela in življenja. Ta povezanost se mi zdi pomembna kot tudi zavest povezanosti v kraju z osnovno šolo. Isti otroci, ki obiskujejo OŠ, obiskujejo tudi verouk v župniji.

Ali sodelujete tudi z občino in kakšno je to sodelovanje?

Vesel sem, da je sodelovanje odprto, korektno in dobro. Tako z občino kot tudi s krajevno skupnostjo, saj župnija meji na dve krajevni skupnosti, na KS Brezovica in KS Vnanje Gorice. V zadnjih dveh letih je bilo kar veliko pogovorov s krajevno skupnostjo Brezovica pri širitvi, obnovi in gradnji pokopališča in novega poslovilnega prostora ter parkirišč. V zadnjih letih z njimi sodelujemo tudi pri pogostitvi za božič po polnočnici. Pri skupnem sodelovanju lahko dosti lepega naredimo za ljudi, ki tukaj prebivajo.

Kaj najraje počnete v prostem času, poleg dela in duhovniških obveznosti?

Če je primerno vreme, se zelo rad ukvarjam z jadralnim padalstvom. Rad naredim tudi čisto fizična dela, da se z njimi spremeni rutina pisarniškega dela, da zamenjam okolje. Rad se odpravim tudi v naravo in v hribe, še posebno če je potem še mogoč polet.

Ali občina Brezovica omogoča primerne kotičke za vzlete s padalom?

Sama občina Brezovica nima kakšnih posebnih vzletišč. So manjša vzletišča, na primer sv. Ana nad Podpečjo ali okolica Rakitne. A ti kraji niso za kakšne večje prelete. Občina ponuja kotičke za drugo rekreacijo zaradi naravnih danosti in lege. 

Kateri pa so bili vaši najljubši in najimpresivnejši poleti po svetu in v Sloveniji do sedaj?

Lepi poleti so tisti, ko iz bolj oddaljenega vzletišča letim proti domu na Brezovico in pristajam bliže domu. V spominu so mi ostali tisti poleti, ki so dolgi, ali pa so se zgodili po neobičajni, po še ne toliko leteni poti.

Za kaj si boste kot župnik na Brezovici prizadevali v prihodnje?

Zame je velika dragocenost to, da je v kraju razumevanje, sožitje, da je vsak sprejet, da lahko tu živi s svojimi darovi in sposobnostmi. Da ni nihče izključen iz skupnosti, bodisi kot župljan bodisi občan, ampak lahko prispeva svoj del in sooblikuje lepše skupno življenje.