Logo MojaObčina.si

Brezovica

DANES
18°C
4°C
JUTRI
18°C
5°C
5329

Creatusov intervju z glasbeno skupino JRB

Ritem življenja se počasi umirja. Večeri postajajo hladnejši in daljši. Ponujajo nam čas za stvari, na katere v hitrem minevanju poletnih dni pozabimo. V resnici po njih morda niti ne čutimo potrebe. Jesenski večeri pa so za nas, ki imamo še vedno radi pisano besedo, ravno pravšnji, da v roke vzamemo čtiva z vsebinami, ki nas ponesejo v druge svetove in dimenzije. Želimo si, da se vam to zgodi tudi ob branju Creatusovih intervjujev z ustvarjalci novega, lepega, koristnega, inovativnega, včasih tudi odštekanega.   

Drugo sezono Creatusovih intervjujev začenjamo tako rekoč na domačem pragu. Ameriški pisatelj in filozof Robert Maynard Pirsig je nekoč izjavil: »Dolgočasje je predfaza kreativnosti.«. In resničnost njegovih besed potrjujejo glasbeniki, ki so se ravno po spletu okoliščin, ki so bile posledica odziva na pojav koronavirusa covid-19, povezali v skupino, imenovano JRB. Skupina se je namreč ustanovila v letu 2020, letu, ki je za vse nas predstavljal nepričakovan izziv. Življenje se je tako rekoč ustavilo. A kot je vedel Pirsig – v kreativnih ljudeh takrat začne »brbotati«. 


 1.       JRB je kratica za Jugo Rock Band. Omenili ste, da ste sprva imeli namen preigravati glasbo s področja bivše Jugoslavije. A ustvarjalna žilica vas je popeljala v povsem avtorske vode. Če prav razumem, so vse pesmi, ki jih izvajate, vaše. Tako besedila, kot glasba in aranžmaji?

JRB: Res je. Sprva je bilo mišljeno, da za zabavo malo obudimo »glasbo naše mladosti«. Da pretrgamo monotonost trenutka. A nekako smo vsi čutili, da nekaj manjka. Bilo je tako, kot bi na sprehod peljali sosedovega psa. Saj je vse super, ampak zvečer bo zaspal v lastnikovem naročju, ne tvojem. Ker ve, komu pripada. Pri pesmih je podobno. Veš, da jo je »začutil« nekdo drug. Da si ti le »tisti drugi«. Šele ko pod prsti začutiš zvoke svoje melodije, ko slišiš besedilo, pisano s peresom tvoje duše, veš, da je to to. Takrat ti ni pomemben odziv okolice. Veš, da si iskren, da si v komad dal del sebe in to naredil najbolje, kar znaš. To je največ, kar glasbenik lahko da.

Pa še nekaj bi radi izpostavili, da Jugo v imenu ne pomeni nostalgije po Jugoslaviji, ampak nostalgijo po času, ko smo mladi in brez skrbi lahko uživali življenje. Tako da danes, ko smo samo še mladi (po srcu in duši ;-) , iščemo ventile, da lahko v teh čudnih časih vsaj za trenutek pobegnemo. Ta »pobeg« pa bi želeli deliti tudi z ljudmi, ki mislijo enako. Če gre pri tem za »teleportiranje« v čas bivše države, je to zgolj vesoljni slučaj, da smo bili mladi v tistem času in na tem področju. Pa še nekaj - rock glasba je najlepše zvenela iz kasete, ki se je vrtela na radiju v »jugecu« :-)

 

2.                  Glede na to, da marsikdo za vas sliši prvič – se lahko na kratko predstavite? Kdo ste JRB?

JRB: Smo ljudje, ki jim glasba ogromno pomeni. Glasba nam omogoča, da skozi njo izrazimo velik del naše osebnosti, ki bi latentna zagotovo ustvarjala pritisk v naših dušah. Tako pa jo imamo možnost izraziti – vsakič znova na povsem svoj način. 

Skupino, ki deluje v okviru Zavoda Creatus, sestavljamo štirje člani. Najmlajši ustanovni član, Jernej, je od začetka septembra na študijski izmenjavi v tujini, zato ga je na bas kitari nadomestil Leon, ki se nam je pridružil pred kratkim. Iz bobnov neverjetne zvoke izvablja Simon, ki je kljub mladosti v glasbenih vodah že star in preizkušen maček. Je tudi »glavni tehnik« skupine. Tudi Tomo na kitari (in včasih mikrofonu) ima za seboj že precej glasbenih kilometrov, predvsem pa ogromno glasbenega znanja, s katerim izpili naše stvaritve. Izo pa je tisti, ki je prvi verjel v projekt JRB. Je glavni tekstopisec in pesnik, igra kitaro in poje, na vaje pa vedno prinese klobase za »afterparty«. ;-)

 

3.                  Velika večina vaših pesmi, ki so sicer v ritmu rocka, govori o življenju, o sedanjem trenutku, marsikatera se zdi kot presek družbe. Iz njih kar vre družbena kritičnost, lahko bi celo rekli, da gre za poezijo realizma. Pesmi imajo izvor v zaznavanju družbenih problemov. Še posebej ste našo pozornost vzbudili s pesmijo, ki ste jo namenili brezdomcem in jo poimenovali Kralj ulice. Desetega oktobra obeležujemo Svetovni dan brezdomstva, zato ste se odločili, da je čas, da jo predstavite javnosti.

JRB: Res je. Kralj ulice je eden naših prvih komadov. In eden tistih, ki imajo v naših očeh največjo težo. Vsi se zavedamo, kako tanka je linija med blagostanjem in revščino. Kako hitro se lahko človek znajde na »oni strani«. Življenjske zgodbe brezdomcev so neverjetno različne, vse pa imajo skupni imenovalec – družba jim obrača hrbet. Mi pa hočemo s to pesmijo opozoriti prav na to – na to, da so brezdomci ljudje kot jaz in ti. Le z drugačnim »horoskopom«.

V času ukrepov, ki jih je s seboj prinesla razglasitev epidemije, se je tudi njim življenje v marsikaterem pogledu postavilo na glavo. Iz slabega položaja so bili potisnjeni v še slabšega. In o tem je treba govoriti. V Sloveniji ne bi smel biti nihče lačen, nikogar ne bi smelo zebsti.   

Pesem smo načrtovali studijsko posneti do 10. oktobra in ji s tem »dati krila«, a je korona (spet) poskrbela za časovni zamik. Če nam uspe, da pesem v javnosti vsaj nekoliko prebudi zavedanje o tej problematiki, bomo zelo ponosni. Kot smo ponosni in nam je v čast, da pri snemanju videospota za to pesem sodelujemo z Društvom Kralji ulice in njihovimi člani. Upamo pa tudi, da bo pesem postala redna »predvajanka« radijskih in televizijskih postaj, saj si želimo vse prihodke od natečenih avtorskih pravic nameniti prav Društvu Kralji ulice.

 

4.                  Kot ste omenili, želite svojo pesem predstaviti na radiju in televiziji. Vsak band pa se mora verjetno tudi predstavljati v živo, na koncertih in v obliki izdanih albumov. Kaj pa se dogaja na tem področju?

JRB: No, pa smo tam, kjer po pregovoru pravijo, da »ni muh« … skoraj :) Ker smo v duhu malo revolucionarji, smo kljub trenutni situaciji, svoje pesmi že predstavljali tudi v živo. Odziv tistih, ki so lahko bili prisotni, je bil neverjeten in to nam je dalo še dodatnih moči in vzpodbud, da bomo začeli tudi s snemanjem ostalih pesmi, ki jih imamo v repertoarju. Več kot deset jih je že v prehodu v najstniško dobo in komaj čakajo, da poletijo v svet, na zalogi pa imamo še nekaj zaenkrat le »rojenih« pesmi, ki pa jih moramo še dokončno izpiliti. Skoraj neverjetno se nam zdi, da smo v dobrem letu dni ustvarili toliko materiala, da bi ga v starih časih lahko spravili na 2 kaseti. Saj se še spomnite, to je tista plastična škatlica, v kateri se na dveh koleščkih vrti magnetni trak ... ;-)

 

5.                  Tokrat bomo Creatusovo »fil-rouge« izpustili in namesto nje predstavili pesem, o kateri je govora v intervjuju. Kot opomin ob Svetovnemu dnevu brezdomstva.

 

Kralj ulice

Hladno ljubljansko jutro,

grad se zbuja v megli.

Reka teče svojo pot,

na ulicah nikogar ni.

 

Korak me vodi proti klopi,

kjer nikdar nisi sam.

Zopet vidim znan obraz,

obraz tako mi znan.

 

Se prisedem brez besed,

pogled razkrije mi vse.

Ni vprašanj o družini, sreči,

službi in kako ti gre.

 

Jaz sem kralj. O, jaz sem kralj.

Jaz sem kralj, kralj brez pravljice.

Jaz sem kralj. O, jaz sem kralj.

Jaz sem kralj, kralj ulice.

 

Ne sprašuj me, prosim, zakaj

in kako so se zvezde poklopile.

Kje bile so tisti dan

in zakaj so zamudile.

 

Moje slike iz mladosti

počasi, a vztrajno bledijo

in obrazi, ki bili so mi blizu,

mimo mene zdaj bežijo.

 

Le kaj mi bo kraljestvo nebeško    

in obljube, da bolje bo,

če pa tu je tako hladno,                 

mračno in hudo.                

 

A jaz sem kralj. O, jaz sem kralj.

Jaz sem kralj, kralj brez pravljice.

Jaz sem kralj. O, jaz sem kralj.

Jaz sem kralj, kralj ulice.


 

 

Zapisala: Mojca Pristavec Đogić




Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi